Delirij

Delir (latinsko delirare = biti nor ali de lira ire = iti s tirov ali proge; ICD-10-GM F05.-: Delirij ni posledica alkohol ali druge psihotropne snovi; ICD-10-GM F10.4: Duševne in vedenjske motnje zaradi alkohol, odtegnitveni sindrom z delirijem; ICD-11-GM F10.4: Duševne in vedenjske motnje zaradi opioidi, odtegnitveni sindrom z delirijem; ICD-10-GM F12. 4: Duševne in vedenjske motnje zaradi kanabinoidov, odtegnitveni sindrom z delirijem; ICD-10-GM F13.4: Duševne in vedenjske motnje zaradi pomirjevala ali hipnotiki, odtegnitveni sindrom z delirijem; ICD-10-GM F14. 4: Duševne in vedenjske motnje zaradi kokain, odtegnitveni sindrom z delirijem; ICD-10-GM F15.4: Duševne in vedenjske motnje zaradi drugih stimulansi, Vključno z kofein, odtegnitveni sindrom z delirijem; ICD-10-GM F16.4: Duševne in vedenjske motnje zaradi halucinogenov, odtegnitveni sindrom z delirijem; ICD-10-GM F17.4: Duševne in vedenjske motnje zaradi tobak, odtegnitveni sindrom z delirijem; ICD-10-GM F18. 4: Duševne in vedenjske motnje zaradi hlapnih topil, odtegnitveni sindrom z delirijem; ICD-10-GM F19.0: Duševne in vedenjske motnje zaradi večkratne uporabe snovi in ​​uporabe drugih psihotropnih snovi, Akutna zastrupitev [akutna zastrupitev]; ICD-10-GM F19.1: Duševne in vedenjske motnje zaradi večkratne uporabe snovi in ​​uporabe drugih psihotropnih snovi, Škodljiva uporaba; ICD-10-GM F19. 2: Duševne in vedenjske motnje, ki jih povzroča večkratna uporaba snovi in ​​uporaba drugih psihotropnih snovi, sindrom odvisnosti; ICD-10-GM F19.3: Duševne in vedenjske motnje, ki jih povzroča večkratna uporaba snovi in ​​uporaba drugih psihotropnih snovi, odtegnitveni sindrom; ICD-10-GM F19.4: Duševne in vedenjske motnje, ki jih povzroča večkratna uporaba snovi in ​​uporaba drugih psihotropnih snovi, Odtegnitveni sindrom z delirijem) se nanaša na akutno stanje zmede. Kognicija se razmeroma akutno zmanjša. Delir lahko sprožijo številne različne bolezni, pa tudi različne snovi, kot so alkohol or droge. Delir je razmeroma pogost stanje, ki se pojavijo pri več kot 80% bolnišničnih bolnikov, odvisno od vzroka in strank. Pri bolnikih na intenzivni negi je najpogostejša akutna psihiatrična bolezen. Vendar pri približno tretjini prizadetih diagnoza delirija ni prepoznana. V ambulantnih pogojih se delirij pojavlja predvsem v zdravstvenih ustanovah in pri prefinalnih bolnikih. V skladu s kodo ICD-10-GM lahko ločimo naslednje oblike delirija:

  • Delirij brez demenca (MKB-10-GM F05.0).
  • Delirij z demenca (ICD-10-GM F05.1)
  • Druge oblike delirija (ICD-10-GM F05.8)
    • Delirij z mešano etiologijo
    • Pooperativni delir
  • Delirij nespecificiran (ICD-10-GM F05.9)
  • Duševne in vedenjske motnje zaradi različnih snovi z odtegnitvenim sindromom z delirijem (ICD-10-GM F10.4-ICD-10-GMF19.4)

Hipoaktivni delir lahko ločimo od hiperaktivnega delirija:

  • Hipoaktivni delirij - zaznamujejo ga pomanjkanje gibanja, letargija, zaspanost (prizadeta oseba je zaspana, vendar se odziva na zunanje dražljaje, kot je odziv) in malo spontanega stika; zlasti pri zastrupitvi z opiati; pri starejših bolnikih je to pogostejša oblika
  • Hiperaktivni delirij - zaznamujejo ga psihomotorična vznemirjenost do vznemirjenosti, vznemirjenost (bolezen nemir), povečana razdražljivost (povečana razdražljivost), tesnoba, halucinacije in vegetativni znaki; zlasti pri odpovedi alkohola

Delirij lahko traja od nekaj ur do mesecev. Na operativnem področju je treba razlikovati med:

Delirium tremens (delirij pri odvajanju alkohola) lahko razvrstimo kot posebno obliko:

  • Predelir (umik alkohola sindrom).
  • Razburjen delirij
  • Življenjsko ogrožen delir

Razmerje med spoloma: moški pogosteje doživljajo delirij v starosti zaradi povečane zlorabe alkohola (zloraba alkohola). Najvišja pogostnost: pri 65-letnikih je približno 20% prisotnih z delirijem ob sprejemu v bolnišnico. Prevalenca (incidenca bolezni) se giblje med 14-56% pri hospitaliziranih bolnikih (v Nemčiji). Potek in napoved: Potek in napoved sta odvisna od vzroka delirija.Z naraščajočo starostjo je delirij povezan s znatno višjo umrljivostjo (število umrlih glede na število v zanimivi populaciji) 10-65% (v primerjavi z nedelujoči bolniki iste starosti).