Diagnoza
Da bi lahko diagnosticirali obsesivno-kompulzivno motnjo, je treba obsesivno vedenje podrobno preučiti. S pomočjo posebnega vprašalnika ali kliničnega intervjuja, ki sta posebej prilagojena obsesivno-kompulzivni motnji, je mogoče sistematično postavljati merila ali simptome, ki morajo biti prisotni za diagnozo. Prav tako je pomembno upoštevati učinke simptomov na okolje prizadete osebe.
V težkih primerih obsesivno-kompulzivna motnja tudi preprečuje, da bi oseba opravljala poklic, ki je morda prej igral pomembno vlogo v njegovem življenju. Obsesivno-kompulzivna motnja lahko povzroči tudi druge duševne bolezni ali se pojavi skupaj z drugimi kliničnimi slikami (anksiozne motnje, depresivno vedenje). Dodatno prisotnost drugih bolezni lahko razjasnimo tudi s kliničnim intervjujem ali vprašalnikom.
Vedenjska opazovanja, ki jih izvaja lečeči terapevt, lahko dajo informacije o vrsti in obsegu obsesivno-kompulzivne motnje. V ta namen terapevt skupaj z prizadeto osebo preide v vsakdanje situacije bolnika. Nato se o obnašanju zadevne osebe razpravlja na nadaljnjem sestanku.
Terapija
Za uspešno zdravljenje obsesivno-kompulzivne motnje se je izkazalo za koristno uporabljati kombinacijo zdravil in psihološkega zdravljenja. Na ta način se prizadeta oseba pravočasno razbremeni pritiska trpljenja. Hkrati naj bi se kakovost življenja prizadete osebe spet povečala, tako da ji življenje brez težav postane omogočeno v družbi.
Psihološka obravnava 70% prizadetih se uspešno zdravi s psihološko obravnavo. A vedenjska terapija Vse pogosteje se izbere pristop, ki pomaga prizadetim, da spet vodijo normalno, prisilno življenje. Kot terapevtski postopek se običajno uporablja vaje za navajanje. Prizadeta oseba se mora navaditi situacij (ko se je obsesivno-kompulzivna motnja že pokazala), ne da bi ji bilo treba slediti obsesivnemu vedenju ali mislim.
Najprej, če je prisotno obsesivno-kompulzivno vedenje, je to mentalno "doživeto". Zadevna oseba se mora v svojih mislih postaviti v situacije, v katerih bi sicer pokazala obsesivno-kompulzivno vedenje. Obsesivne misli se večkrat sprožijo s pomočjo terapevta.
V tej situaciji bi se prizadeta oseba morala intenzivno spoprijeti z novimi mislimi in idejami ter se o njih pogovoriti s terapevtom. Cilj tega postopka je odstraniti grožnjo osebi iz situacij, tako da bo spoznala, da je situacije mogoče izkusiti brez kompulzivnega vedenja. Tudi v primeru kompulzivnega vedenja je obisk in podrobna predstavitev situacije izbrana kot najboljša metoda.
Med vedenjska terapija na sejah je običajno vključena tudi družina zadevne osebe, da se lahko pogovori o življenju te osebe in njenih posledicah v vsakdanjem življenju. Za sorodnike so te seje pogosto tudi priložnost za nasvet, kako se obnašati do zadevne osebe. Mnogi se počutijo nemočne in ne vedo, kakšno vedenje bi bilo primerno do osebe.
Terapija z zdravili Pogosto je kombinacija zdravil in vedenjska terapija obljublja dolgoročni uspeh pri zdravljenju obsesivno-kompulzivnih motenj. Tu je vrsta zdravila ter odmerek in trajanje uporabe odvisna od stopnje resnosti obsesivno-kompulzivne motnje. Nekatera zdravila, ki se uporabljajo tudi za zdravljenje depresija or anksiozne motnje, kot sta klomipramin in fluoksetin, so se izkazali za uspešne.
Ti pripravki se povečajo serotonina dejavnost (snovi, ki se možganov ki so odgovorni za številne vrste vedenja) in vodijo k normalizaciji presnovne aktivnosti. Dokazano je, da je zdravljenje obsesivno-kompulzivne motnje z antidepresivi pri 50% bolnikov vodilo k izboljšanju. Simptomi OCD ne izginejo v celoti, vendar se zmanjšajo za približno 30%.
- Psihološka obravnava 70% prizadetih se uspešno zdravi s psihološko obravnavo. Vedno pogosteje se izbere pristop vedenjske terapije, ki prizadetim osebam pomaga spet voditi normalno, neprisilno življenje. Kot terapevtski postopek se tu običajno uporablja trening privajanja.
Prizadeta oseba se mora navaditi situacij (v katerih je bila obsesivno-kompulzivna motnja prej opazna), ne da bi ji bilo treba slediti obsesivnemu vedenju ali mislim. Najprej, če je prisotno obsesivno-kompulzivno vedenje, je to mentalno "doživeto". Zadevna oseba se mora v svojih mislih postaviti v situacije, v katerih bi sicer pokazala obsesivno-kompulzivno vedenje.
Obsesivne misli se večkrat sprožijo s pomočjo terapevta. V tej situaciji bi se prizadeta oseba morala intenzivno spoprijeti z novimi mislimi in idejami ter se o njih pogovoriti s terapevtom. Cilj tega postopka je odstraniti grožnjo osebi iz situacij, tako da bo spoznala, da je situacije mogoče izkusiti brez kompulzivnega vedenja.
Tudi v primeru kompulzivnega vedenja je obisk in podrobna predstavitev situacije izbrana kot najboljša metoda. Med sejami vedenjske terapije je običajno vključena tudi družina zadevne osebe, da se pogovori o življenju te osebe in njenih posledicah v vsakdanjem življenju. Za sorodnike so te seje pogosto tudi priložnost za nasvet, kako se obnašati do zadevne osebe.
Mnogi se počutijo nemočne in ne vedo, kakšno vedenje bi bilo primerno do osebe.
- Terapija z zdravili Pogosto kombinacija terapije z zdravili in vedenjske terapije obljublja dolgoročni uspeh pri zdravljenju obsesivno-kompulzivnih motenj. Tu je vrsta zdravila ter odmerek in trajanje uporabe odvisna od stopnje resnosti obsesivno-kompulzivne motnje. Nekatera zdravila, ki se uporabljajo tudi za zdravljenje depresija or anksiozne motnje, kot sta klomipramin in fluoksetin, so se izkazali za uspešne. Ti pripravki se povečajo serotonina dejavnost (snovi, ki se možganov ki so odgovorni za številne vrste vedenja) in vodijo k normalizaciji presnovne aktivnosti.Pokazalo se je, da zdravljenje OCD antidepresivi pri 50% bolnikov izboljšalo stanje. Simptomi OCD ne izginejo v celoti, vendar se zmanjšajo za približno 30%.
