Diagnoza borelioze: simptomi kažejo pot
Najpomembnejši pokazatelj diagnoze lymske borelioze je tipičen kožni izpuščaj na mestu ugriza klopa: »tavajoča rdečica« (erythema migrans). Velja za glavni simptom zgodnje borelioze in se pojavi pri mnogih bolnikih. Zato morate nekaj tednov po ugrizu klopa opazovati okolico kože. Pogosto pomaga, če vsak teden naredite majhen zapis v koledarju, da znova preverite območje. Če opazite kakršne koli spremembe na koži, morate obiskati zdravnika.
Na žalost tudi ugriz klopa pogosto ostane neopažen ali pozabljen. Če vi ali vaš zdravnik kljub temu sumite na lajmsko boreliozo, razmislite, ali obstaja temeljna možnost ugriza klopa – na primer zaradi pogostih sprehodov v gozdu, piknikov na travniku, rednega dela v gozdu/vrtu ali teka poleti. Zdravnik vas bo o tem povprašal v okviru anamneze (zdravstvene anamneze).
Test lymske borelioze za protitelesa
Če obstaja sum na boreliozo, so za razjasnitev potrebni laboratorijski testi. V ta namen so na voljo različni testi za boreliozo. Mnogi od njih se osredotočajo na specifična protitelesa proti povzročiteljem lymske borelie (borelia). Zdravniki povzemajo te teste protiteles pod izrazom serologija borelije.
Odkrivanje protiteles v krvi
Ti testi za boreliozo (1. stopnja: ELISA, 2. stopnja: imunoblot) iščejo specifična protitelesa proti boreliji v krvnem vzorcu bolnika. Vendar le pozitiven rezultat ne zadošča za diagnozo borelioze. Prisotni morajo biti tudi simptomi borelioze. Poleg tega so možni tako lažno negativni kot lažno pozitivni rezultati testa.
Lažno negativen rezultat
Test borelioze na protitelesa v krvi lahko pokaže okužbo z borelijo šele nekaj tednov po okužbi. Šele takrat imunski sistem tvori specifična protitelesa proti boreliji. V času značilnega kožnega izpuščaja (»tavajoča rdečica«) je test na boreliozo torej lahko še vedno negativen (v približno polovici primerov).
Test za boreliozo je lahko tudi lažno negativen pri bolnikih, ki se zdravijo z imunosupresivi zaradi druge bolezni. Imunosupresivi so zdravila, ki zavirajo imunski sistem.
Lažno pozitiven rezultat
Testi protiteles proti boreliozi lahko pokažejo tudi lažno pozitivne rezultate. Tako je na primer, če ima bolnik dejansko sifilis (lues). To je zato, ker povzročitelji sifilisa in lajmske borelioze spadajo med vijačne bakterije (spirohete). Testi nato zmedejo patogene zaradi njihove podobne strukture.
Lažno pozitivne rezultate lahko povzročijo tudi virusne okužbe z EBV (žlezna mrzlica Pfeiffersches), hepatitis ali norice (norice in pasovec) ter nekatere avtoimunske bolezni.
Samo pozitiven test na boreliozo ni dokončen
Krvni test za lajmsko boreliozo je lahko še vedno pozitiven tudi, če je do okužbe prišlo že zdavnaj in je že zdavnaj ozdravljena – bodisi samo s pomočjo obrambe telesa bodisi z zdravljenjem z antibiotiki. Protitelesa proti boreliji so takrat pogosto še zaznavna v krvi.
Pozitiven krvni test za lymsko boreliozo je mogoče razlagati kot dokaz lymske borelioze le v povezavi s tipičnimi simptomi in bolnikovo zgodovino (ugriz klopa).
Če ni značilnih simptomov lymske borelioze ali so le nespecifične težave, kot so utrujenost, slabo počutje, glavobol, boleče okončine ali povišana telesna temperatura, zdravnik običajno ne opravi testa za lymsko boreliozo. To pa zato, ker rezultat testa ne bi imel nobenih posledic.
Nevroborelioza: odkrivanje protiteles v cerebrospinalni tekočini
Če na podlagi simptomov in podatkov iz anamneze posumite na nevroboreliozo, vam bo zdravnik odvzel vzorec cerebrospinalne tekočine (likvorja). To se naredi med punkcijo CSF. V laboratoriju nato vzorec cerebrospinalne tekočine med drugim testiramo na protitelesa proti boreliji.
Neposredno odkrivanje patogena
Določanje specifičnih protiteles je zelo pomembno za diagnozo borelioze. V podporo temu je mogoče bakterije borelije odkriti neposredno v pacientovem vzorčnem materialu – po eni strani z gojenjem bakterij in po drugi strani z odkrivanjem genoma borelije.
Kultura borelije
Tukaj poskušamo vzgojiti bakterije iz pacientovega vzorca. Vzorec je lahko na primer iz patološko spremenjene kože ali likvorja (v primeru suma na nevroboreliozo).
Če takšna kultivacija borelije iz vzorčnega materiala uspe, je to zanesljiv dokaz borelioze. Vendar je ta postopek zelo dolgotrajen in delovno intenziven in se izvaja le v nekaterih specializiranih laboratorijih.
PCR borelije
Druga možnost je, da se v vzorcih bolnikov odkrije genetski material bakterije Borrelia. Dedne fragmente je mogoče pomnožiti s PCR (verižna reakcija s polimerazo) in jih nato detektirati. To je hitreje kot gojenje borelije. To obliko testa za lymsko boreliozo uvede zdravnik, zlasti če sumi na vnetje sklepov (lajmski artritis) ali nevroboreliozo, povezano z lymsko boreliozo.
Strokovna društva ne priporočajo (rutinskega) neposrednega odkrivanja patogenov iz krvi ali urina!
Odkrivanje borelije v klopu
Nekateri laboratoriji ponujajo teste za lymsko boreliozo za predložene klope. Odkrivanje običajno poteka s polimerazno verižno reakcijo (PCR), zato jo pogosto imenujemo na kratko PCR klopov.
Vendar pozitiven rezultat testa ne pomeni samodejno, da se je bakterija prenesla tudi na ljudi. Če je okužen klop pri človeku sesal kri manj kot 24 ur, je verjetnost prenosa borelije zelo majhna. Tako prizadeta oseba najverjetneje nima borelioze.
Poleg tega nekateri laboratoriji na splošno testirajo klope na genetski material Borrelia burgdorferi sensu lato: to je velika skupina tesno povezanih genovrst borelije, od katerih nekatere povzročajo lymsko boreliozo, druge pa ne – vsaj glede na trenutno znanje. Torej, v primeru pozitivnega testa na lymsko boreliozo je lahko prizadeti klop le okužen z borelijo, ki pri ljudeh ne povzroča borelioze.
Odkrivanje borelije pri klopih ni primerno za odločanje o terapiji.
Nepriporočljivi testi za boreliozo
Poleg dokazovanja borelij pri klopih obstaja še vrsta drugih testov za boreliozo, ki jih strokovna društva po dosedanjih spoznanjih ne priporočajo. V večini primerov primanjkuje prepričljivih znanstvenih študij, ki bi dokazovale korist zadevnih testov. Tej vključujejo:
- Test transformacije limfocitov (LTT-Borelija; pozitiven je lahko tudi pri ljudeh, ki še niso bili v stiku z borelijo)
- Populacija limfocitov CD57+/CD3- (podobno LTT)
- Odkrivanje antigena iz različnih telesnih tekočin (ni zanesljivega pomena)
- Ksenodiagnostika (tukaj je dovoljeno ličinkam ščitastega klopa, da sesajo kri od domnevno okuženih z lymsko boreliozo, nato pa se ličinke pregledajo na borelijo, ni dokazano uporabno, zelo drago)
- Svetlobno mikroskopsko odkrivanje (nevarnost zmede)
- Visual Contrast Sensitivity Test (test sivine; merjenje prepoznavanja sivih odtenkov ob predpostavki, da posebni živčni toksin borelije škoduje očesu, ni dokazano)
- Prosto dostopni testi (preveč nenatančni)
Zaključek: diagnoza borelioze je težka
Na primer, domnevna "tavajoča rdečina" je lahko dejansko nespecifična reakcija kože na ugriz žuželke, lišajev (pri otrocih) ali erizipel. Nevrološki simptomi, kot se pojavljajo pri nevroboreliozi, se lahko med drugim pojavijo tudi pri KME (zgodaj poletni meningoencefalitis), herniji diska ali multipli sklerozi.
To pomeni, da je Lymska borelioza najprej domnevna klinična diagnoza. Predpostavka pa izhaja iz bolnikovih simptomov in zdravstvene anamneze. Pozitivni rezultati testov na boreliozo utemeljujejo sum. Če lahko zdravnik izključi tudi druge možne vzroke za simptome, se diagnoza borelioze šteje za potrjeno.
