Divertikuli požiralnika

Sopomenke

Zenkerjevi divertikuli, emulzijski divertikuli, vlečni divertikuli, hipofaringealni divertikuli, cervikalni divertikuli, požiralniška vreča Medicina: ezofagealni divertikuli

Definicija

Divertikuli so prirojeni ali pridobljeni izrastki stenskih delov votlega organa (požiralnik, črevesje, mehurja). Divertikule se lahko pojavijo skozi celotno prebavni trakt. Najpogosteje jih najdemo v debelem črevesu (divertikuloza), lahko pa jih najdemo tudi v požiralniku.

Ezofagealni divertikuli (ezofagealni divertikuli) so izraz, ki se uporablja za opis izbokline v steni požiralnika. Obstajajo različne vrste divertikulov, odvisno od tega, katere plasti stene požiralnika sodelujejo pri nastanku divertikulov. Ločimo med vlečnimi divertikuli ("pravi" divertikuli) in pulsacijskimi divertikuli ("lažni" divertikuli).

Epidemiologija

Ezofagealni divertikulum (esophageal diverticulum) je redka bolezen, vendar se tveganje za razvoj bolezni povečuje s starostjo. 80% prizadetih je moških, od katerih sta dve tretjini starejši od 70 let. Najpogostejši divertikulum je Zenkerjev divertikulum s približno 70%, sledi parabrohialni divertikulum z okoli 21%.

Epifrenalni divertikuli so manj pogosti v približno 9% primerov. Običajni požiralnik s prehodom v želodec

  • Divertikuli
  • Požiralnik
  • Želodec (Gaster)

Pravi divertikulum (vlečni divertikulum) je izboklina vseh slojev stene požiralnika. Ta oblika je posledica vlečenja (vlečenja) z zunanje strani stene požiralnika.

Ta oblika divertikuluma se lahko pojavi zlasti na območju razcepa sapnika (bifurkacija sapnika) in velikih glavnih bronhijev (veje sapnika). Zato jih imenujemo tudi parabronhialni divertikuli (= divertikuli, ki ležijo ob vejah sapnika). Vzroki za razvoj vlečnih divertikulov so različni: med embrionalnim razvojem (obdobje prenatalnega razvoja človeka) lahko ostanejo ostanki tkivnih mostov med požiralnikom in sapnikom in tako ustvarijo oprijem na steni požiralnika.

To pomeni, da se požiralnik ne loči popolnoma od sapnika. Vlečenje brazgotine, npr. Po limfadenitisu, lahko povzroči tudi razvoj vlečnega divertikuluma (nespecifično vnetje, tuberkuloza). Zaradi teh brazgotin se stena požiralnika potegne navzven kot igla ali lijak.

Tako oblikovani divertikuli so običajno naključna ugotovitev, majhni in običajno ne povzročajo nelagodja. V nasprotju z vlečnimi divertikuli so lažni divertikuli (emulzija ali psevdodivertikuli) pogosto povezani z nelagodjem pacienta. Pulsijske divertikule povzročajo šibke točke v mišični steni požiralnika.

Med dejanjem požiranja mišično krčenje požiralnika in transport hrane povzroči povišanje tlaka v požiralniku, zaradi česar se deli sluznice (sluznica in submukoza) lahko štrlijo skozi režo v mišični steni požiralnika. Lahko rečemo, da obstaja neravnovesje med pritiskom v požiralniku in stabilnostjo mišične stene. Zenkerjev divertikulum je eden od pulzirajočih divertikulov.

Zenkerjev divertikulum (poimenovan po patologu Friedrichu A. von Zenkerju 1825-1898) je s 70% najpogostejši divertikulum požiralnika in leži tik nad požiralnikom usta (požiralnik Vhod pred želodec) v spodnji zadnji steni grlo (spodnje žrelo). Značilna mišična oslabelost Zenkerjevega divertikuluma se imenuje tudi Kilianov trikotnik. To je redna šibkost požiralne stene, zato se na tem območju razvijejo številni Pulionovi divertikuli.

Druga predpostavka je, da obstaja funkcionalna motnja zgornjega ezofagealnega sfinktra (ezofagealni usta). Ta disfunkcija vodi do povečanja pritiska na mišično vrzel Kilian, kar povzroči nastanek divertikulov. V približno 10% primerov pljučni divertikuli ležijo tik pred prehodom požiralnika skozi membrana v trebuh.

Tam se imenujejo epifrenalni divertikuli (divertikuli, ki ležijo nad membrana). Ta divertikulum lahko povzroči močan spodnji ezofagealni sfinkter (spodnji ezofagealni sfinkter), ki lahko povzroči zastoj hrane in s tem poveča pritisk na steno požiralnika na tem območju. Epifrenalni divertikulum lahko doseže znatno velikost, zato se pritožbe pojavljajo tudi pogosteje. V redkih primerih lahko divertikulum požiralnika povzroči tumor požiralnika ali prekomerno delovanje požiralnih mišic (hiperkontraktilni požiralnik).