Predstavitev
Glavni cilji ulcerozni kolitis terapije za lajšanje simptomi ulceroznega kolitisa, da bi se izognili zapletom in s tem ohranili bolnikovo kakovost življenja. Ločimo med zdravljenjem akutnih napadov in dolgotrajnim zdravljenjem. Pomemben steber terapije je tudi psihosomatska oskrba pacienta. Vse možnosti, ki so danes na voljo za zdravljenje ulcerozni kolitis so le simptomatske, tj. ne morejo se boriti proti dejanskemu vzroku bolezni in je ozdraviti.
Terapija v skladu s smernicami
V akutnih fazah, tj. Akutnem vnetju, lahko terapijo stopnjujemo glede na resnost bolezni. V primeru manjšega ponovitve bolezni je najprej priporočljivo zdravljenje z mesalazinom, ki se uporablja tudi v nižjih odmerkih pri terapiji remisije. Lahko ga jemljete v obliki tablet ali v primeru lokalnega vnetja rektum, dane kot svečke ali pena.
Če sam mesalazin in tudi s povečanim odmerjanjem ni učinkovit, je treba v skladu s smernicami začeti sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi v obliki tablet. Zdravilo po izbiri je prednizolona 8-12 tednov. Če gre za zelo hudo obliko ulcerozni kolitis, terapijo je treba izvajati v bolnišnici.
Kortikosteroide lahko v bolnišnici dajemo skozi venski dostop, zaradi česar so učinkovitejši kot v obliki tablet. Če to zdravljenje ni dovolj učinkovito, imunosupresivna zdravila kot so ciklospoprin A, azatioprin ali Takrolimus Namesto tega lahko dobite (rezervno zdravilo). Poleg tega protitelesa kot Infliximab so na voljo tudi kot alternativa.
Če je potek ulceroznega kolitis je tako hudo, da imunosupresivna zdravila or protitelesa smernica priporoča kirurško zdravljenje v obliki proktokolektomije. To pomeni, da celoten debelo črevo in rektum se odstrani, kar zdravi ulcerozno bolezen kolitis. Zdravljenje ulceroznih zdravil kolitis temelji na dveh stebrih.
Prvič, zdravljenje pri akutnih napadih in drugič, dolgotrajno zdravljenje v intervalih za vzdrževanje remisije. V ta namen so na voljo različna zdravila. 1. salicilati (5-amino-salicilat5-ASA): Mesalazin na primer spada v to skupino zdravil.
To protivnetno zdravilo se lahko daje peroralno v obliki tablete ali rektalno skozi anus (svečke). Pri levostranskem ulceroznem kolitisu zadostuje rektalno dajanje klizme ali rektalne pene. V primeru vnetja, ki prizadene tudi prečno debelo črevo (prečno debelo črevo) in naraščajoči del debelega črevesa (naraščajoče debelo črevo) je treba salicilate dajati peroralno.
Salicilati se uporabljajo tako pri akutni terapiji kot pri vzdrževanju remisije. Odmerek sulfalazina je odvisen od resnosti napada. To zdravilo deluje tako, da zapre telo imunski sistem, zato velja za imunosupresivno zdravilo.
Tako učinkovito deluje pri ulceroznem kolitisu zaradi prekomerne aktivnosti nekaterih komponent imunski sistem. Zato je to zdravilo, ki ga izberemo pri vzdrževanju remisije, torej med posameznimi napadi, pri katerih bolnik dejansko nima simptomov. To naj bi podaljšalo naslednjo ponovitev.
Če je prisoten hud ponovitev bolezni, se sulfasalazin se lahko nadomesti ali dopolni z drugimi imunosupresivna zdravila (npr azathioprine ali ciklosporin). Poleg tega parenteralna prehrana v takem primeru je treba pogosto dajati, saj bolnik ne more več jemati hrane na običajen način Upoštevati je treba, da se po potrebi elektroliti, beljakovine oz kri dobaviti tudi parenteralno.
Če po 3 dneh tudi po rednem zdravljenju takšnega recidiva ni mogoče doseči ali samo nezadovoljivega izboljšanja, mora bolnik opraviti operacijo. 2. glukokortikoidi (kortizon): To dobro preizkušeno zdravilo ima odličen protivnetni učinek in se pogosto uporablja, kadar salicilati niso dovolj učinkoviti. Glikokortikoidi niso prednostni pri dolgotrajnem zdravljenju, ker imajo trajne neželene učinke (npr osteoporoza).
Vendar nekateri bolniki, na primer tisti, ki imajo vztrajno bolezensko aktivnost ulceroznega kolitisa, potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z majhnimi odmerki glikokortikoidov. Najbolj priljubljen glikokortikoid je budezonid, ker se v jetra, zato ima manj neželenih učinkov kljub dobrim učinkom v črevesju. Med terapijo jih lahko dajemo rektalno, peroralno in tudi intravensko. Pomembno je, da se na koncu zdravljenja s kortikoidi "iztihotapijo", torej da zdravila nenadoma ne ustavite, temveč kontrolirano uravnavate odmerek z zmanjšanjem odmerka menstrualnega zdravila.
3) Imunosupresivna zdravila: Pri terapevtsko neodzivnem poteku ulceroznega kolitisa lahko uporabimo imunosupresivna zdravila, da se izognemo glikokortikoidom, ki so bogatejši za neželene učinke. Ta zdravila delujejo tako, da zaustavijo telo imunski sistem. Tako učinkovito deluje pri ulceroznem kolitisu zaradi prekomerne aktivnosti nekaterih komponent imunskega sistema.
Zato je to tudi zdravilo izbire pri vzdrževanju remisije, torej med posameznimi recidivi, pri katerih bolnik dejansko nima simptomov. To naj bi podaljšalo naslednjo ponovitev. V ta namen zdravilo azathioprine je sprva terapija po izbiri.
Ciklosporin in po možnosti metotreksat so na voljo kot alternativna zdravila. Večina imunosupresivnih zdravil deluje počasi, tako da je treba čas do začetka delovanja premostiti z kortizon uprave. Toda tudi ta zdravila imajo pogosto neželene učinke, tako da mora zdravljene bolnike redno pregledovati zdravnik in redno kri preverjanja štetja so potrebna.
4. imunomodulatorji: od leta 2006 novo zdravilo Infliximab je bil odobren tudi za zdravljenje ulceroznega kolitisa. To protitelo se veže na TNF-a, snov, ki posreduje vnetje in se nevtralizira z vezavo in TNF-a. ne more več izvajati svojega učinka.
Novejši pristop v terapiji je, da se probiotiki lahko uporabljajo poleg ali kot alternativa 5-ASA, da se ohrani remisija. Ta izraz se nanaša na vnos izbranega črevesja bakterije ki podpirajo zdrave črevesna flora v boju proti bolezni. Bakterije iz E. coli seva pogosto uporabljajo.
Takšno terapijo plača le zdravnik zdravje zavarovalnic, če obstaja nestrpnost do 5-ASA. V akutnih fazah se uporabljajo predvsem protivnetna zdravila. Najpogostejše zdravilo, ki se uporablja za to, je prednizolona, ki ima podoben učinek kot kortizol.
Ker je bolezen omejena na črevesje, protivnetni učinek po telesu ni potreben, lokalna uporaba (na primer klistir ali rektalna pena) pa lahko zmanjša pogostnost in resnost neželenih učinkov. V primeru hudega ponovitve pa se preide na intravensko dajanje prednizolona. Humira® je trgovsko ime za imenovano protitelo Adalimumab.
Adalimumab spada med tako imenovane biološke snovi, ki so umetno proizvedene beljakovin ki lahko posega v različne procese imunskega sistema. Humira posebej zavira TNF-alfa (tumor nekroza faktor alfa), ki sodeluje pri vnetnih procesih. Z zaviranjem TNF-alfa naj bi zmanjšali vnetno aktivnost med akutnim hudim vnetjem ulceroznega kolitisa.
Trenutno Humira smernica še ne priporoča izrecno, vendar so študije že pokazale, da lahko Humira obnovi in ohrani remisijo (št driska in brez vnetnih žarišč v kolonoskopija). Humira se zato lahko uporablja pri bolnikih s hudim potekom bolezni, kadar imajo kortikosteroidi in azathioprine niso pokazale zadostnega učinka. Pomembno je omeniti, da ima Humira številne kontraindikacije, zaradi katerih je ne sme uporabljati.
Te vključujejo nosečnost, imunosupresirani bolniki, akutne, simptomatske okužbe, kronične okužbe in še posebej tuberkuloza, multipla skleroza, rak in zmerno srce neuspeh. Neželeni učinki take terapije so lahko simptomi gripa, zmanjšanje v kri štetje ali pojav alergijska reakcija. Remicarde® (Infliximab) je protitelo in tako kot Humira spada v skupino zaviralcev TNF-alfa.
Uporablja se, kadar so bili kortikoidni steroidi in azatioprin neučinkoviti pri hudi ponovitvi ulceroznega kolitisa. Vendar je ena študija pokazala, da je bilo le 21% preučenih bolnikov v remisiji po 8 tednih uporabe zdravila Remicarde. Preostali bolniki so še vedno imeli vnetno aktivnost protitelesna terapija se šteje za varno in se lahko uporablja kot poskus stopnjevanja kljub petini možnosti za uspeh, če se strogo upoštevajo kontraindikacije.
Kontraindikacije veljajo za zaviralce TNF-alfa na splošno, zato so podobne kot Humira in so tam navedene. Remicarde se od Humire bistveno razlikuje po tem, da je delno sestavljen iz mišjih beljakovin, medtem ko Humira sestoji samo iz človeških beljakovin. Posledično lahko jemanje zdravila Remicarde povzroči alergijske reakcije na mišje beljakovine, kot so kožni izpuščaji, srbenje ali težko dihanje.
Zato je treba terapijo izvajati pod zdravniškim nadzorom, da lahko odkrijemo alergijska reakcija ali drugih neželenih učinkov pravočasno. Metotreksat spada v skupino imunosupresivov in je a folna kislina antagonist. Zdravilo zavira pomemben encim v sintezi DNA, ta pa zavira sintezo DNA.
Zaradi citostatskega učinka se pogosto uporablja kot kemoterapevtsko sredstvo pri rak bolezni. Vendar je uporaba pri ulceroznem kolitisu v skladu s smernicami sporna, saj v randomiziranih kontroliranih preskušanjih, ki so zlati standard medicinskih študij, ni pokazala nobene prednosti pred placebo pripravkom. Kritika študij je sorazmerno nizek odmerek zdravila in razpravlja se o tem, ali bi lahko višji odmerek dosegel želeni učinek. Zaradi teh nedoslednosti metotreksat ni bilo priporočljivo kot drugo zdravilo za intoleranco za azatioprin.
