Kakšna je črevesna flora?
Črevesna flora je skupek vseh črevesnih bakterij, ki naseljujejo dele človeškega debelega črevesa (v manjših količinah tudi danko). Izraz črevesna flora izhaja iz prejšnje domneve, da ta zbirka mikroorganizmov pripada kraljestvu rastlin (flora = rastlinski svet). Ker pa bakterije pripadajo posebnemu kraljestvu (protista), je izraz črevesne bakterije, črevesni mikrobiom ali črevesna mikrobiota boljši izraz.
Večina črevesne flore – 500 do 1000 različnih črevesnih bakterijskih vrst – živi v debelem črevesu (na črevesni steni). Njihovo število je ocenjeno na približno 10 bilijonov, njihova skupna teža pa približno kilogram in pol.
Črevesna flora: enterotipi
Glede na prevladujoči bakterijski sev lahko v grobem ločimo tri različne tipe črevesne flore, tako imenovane enterotipe (iz latinščine entero = črevo):
- Enterotip 1: vsebuje posebno veliko bakterij iz rodu Bacteroides, ki razgrajujejo ogljikove hidrate in so dobri proizvajalci vitaminov biotina, riboflavina in pantotenske kisline.
- Enterotip 3: vsebuje posebno veliko bakterij Ruminococcus, ki zelo dobro prebavljajo sladkorje in beljakovine.
Strokovnjaki razpravljajo o tem, ali je mogoče na sestavo črevesne flore posebej in trajno vplivati z vrsto prehrane (vsebnost vlaknin ipd.).
Razvoj črevesne flore pri otrocih
Črevesje otroka v maternici je še popolnoma sterilno. Šele v porodnem procesu se začne njegova kolonizacija z mikroorganizmi: bakterije materine črevesne flore med naravnim (vaginalnim) porodom vstopijo v otrokova prebavila preko otrokovih ust, kjer zgradijo otrokovo črevesno floro in postopoma oblikujejo stabilno mikrobiom.
Kakšna je funkcija črevesne flore?
Vitalna črevesna flora opravlja različne naloge:
Prebava hrane: črevesne bakterije podpirajo prebavo. Iz neprebavljivih prehranskih vlaknin proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, kot so butirat, acetat in propionat. Ti zadostijo velik del energijskih potreb sluznice debelega črevesa. Poleg tega kratkoverižne maščobne kisline spodbujajo črevesne mišice in igrajo pomembno vlogo pri gibljivosti črevesja (črevesna gibljivost).
Nevtralizacija toksinov: Nekatere črevesne bakterije lahko nevtralizirajo strupene (strupene) snovi, kot so nitrozamini in policiklični aromatski vodiki. Mnoge od teh spojin veljajo za rakotvorne.
Aktivirna zdravila: Nekatera zdravila se v svojo aktivno (učinkovito) obliko pretvorijo šele med presnovo s pomočjo črevesne flore. To velja na primer za antibiotike iz skupine sulfonamidov in za protivnetno sredstvo sulfsalazin.
Imunska obramba: Črevesna flora je izjemno pomembna za imunsko obrambo. Črevesna sluznica ima površino od 300 do 500 kvadratnih metrov in tako predstavlja največjo mejno površino telesa. Tu se naselijo »dobre« črevesne bakterije, ki preprečujejo širjenje patogenih klic in povzročanje črevesnih okužb. Poleg tega črevesne bakterije prek posebnih signalnih struktur trenirajo del imunskega sistema, ki je lokaliziran v črevesju (črevesni imunski sistem).
Kje se nahaja črevesna flora?
Črevesna flora kolonizira predvsem debelo črevo (colon). V majhnih količinah se črevesne bakterije nahajajo tudi v danki.
Kakšne težave lahko povzroča črevesna flora?
Naseljenost tankega črevesa s črevesnimi bakterijami je majhna. S tem preprečimo, da bi črevesne bakterije presnavljale hranila iz hrane, kot je vitamin B12, namesto da bi jih telo absorbiralo preko sluznice tankega črevesa. Če pa kirurški posegi na primer povzročijo slepo končane črevesne zanke, se lahko gostota bakterij v tankem črevesu poveča do te mere, da posledično pomanjkanje vitamina B12 povzroči anemijo.
Če je izločanje želodčne kisline zavrto z zdravili (na primer pri zgagi ali gastritisu), lahko to sčasoma poruši sestavo črevesne flore.
Dajanje antibiotikov lahko poruši tudi človeški mikrobiom: posamezne vrste črevesnih bakterij se lahko zavirajo v rasti, druge pa spodbujajo v rasti – ravnovesje črevesne flore se izgubi. Posledica so lahko blagi simptomi, kot je driska, pa tudi hudo vnetje debelega črevesa.
Če z zdravili poškodujemo črevesni bakteriji Bifidus in Bacteroides, ki sintetizirata vitamin K, ki je pomemben za strjevanje krvi, je lahko strjevanje krvi moteno.
Sestava črevesne flore vpliva na pojav raka debelega črevesa in drugih bolezni.
Ključna beseda probiotiki
Veliko ljudi s probiotiki jemlje posebej »dobre« bakterije za črevesje (kot so mlečnokislinske bakterije) za krepitev črevesne flore, na primer pri driski. Če jih zaužijemo v dovolj velikih količinah, lahko probiotiki dejansko preprečijo drisko, ki jo povzroča rotavirus, in pomagajo pri driski, ki jo povzroči radioterapija ali antibiotiki.
Vendar pa se bakterije, dobavljene kot probiotiki, naselijo v črevesni flori le ob rednem uživanju. Če jemanje prekinemo, spet izginejo in sčasoma se ponovno vzpostavi »stara« črevesna flora.
