Kakšen je krvni obtok?
Krvožilni sistem je samostojen vaskularni sistem s funkcijami oskrbe in odstranjevanja. Vse telesne celice oskrbuje z vitalnimi snovmi, kot so kisik (vezan na rdeči krvni pigment hemoglobin), hranila, vitamini in minerali. Po drugi strani pa se odpadni produkti (kot je ogljikov dioksid) odnašajo iz tkiv s krvjo. Poleg tega v krvi krožijo snovi (kot so hormoni) in obrambne celice imunskega sistema.
Kri poganja srce. Močna votla mišica podnevi in ponoči črpa kri po žilah in tako ohranja krvni obtok. Srce in žilni sistem skupaj tvorita srčno-žilni sistem.
Nizkotlačni sistem in visokotlačni sistem
V visokotlačnem sistemu – sestavljenem iz levega prekata med sistolo in vseh arterij (vključno z aorto in arteriolami) – je krvni tlak precej višji: tukaj se giblje med približno 80 mmHg (med diastolo) in 120 mmHg (med sistolo). Visokotlačni sistem sprejme približno 15 odstotkov celotnega volumna krvi.
Mali in veliki krvni obtok
Krvožilni sistem je sestavljen iz dveh medsebojno povezanih obtokov: velikega obtoka ali sistemskega obtoka in malega obtoka ali pljučnega obtoka.
Kakšna je funkcija krvožilnega sistema?
Najpomembnejša naloga krvnega obtoka je distribucija in odstranjevanje hranil, glasnih snovi in plinov. Za več podrobnosti si oglejte naslednja besedila:
Pljučni obtok
Vse pomembno o malem krvnem obtoku si lahko preberete v članku Pljučni obtok.
Kroženje portala
Poseben del krvnega obtočila je venski obtok, ki prenaša kri iz prebavnega trakta preko jeter v spodnjo veno cavo. Več o tem si lahko preberete v članku Obtok portalne vene.
Kako je urejen krvni obtok?
Krvožilni sistem ali krvni tlak uravnavajo različni mehanizmi, ki med drugim vključujejo avtonomni živčni sistem in hormone.
Nasprotno pa padec krvnega tlaka zaznajo tudi senzorji in poročajo možganom. Aktivacija simpatičnega živčnega sistema pospeši srčni utrip, žile se zožijo – krvni tlak ponovno naraste.
V ledvicah se nahajajo tudi pomembni senzorji za uravnavanje krvnega tlaka. Registrirajo se, ko se zmanjša dotok krvi v ledvice. Posledično se vse bolj sprošča sporočilna snov renin, kar posledično povzroči sproščanje angiotenzina II. Ta hormon povzroči zoženje žil, kar zviša krvni tlak.
Dolgoročno lahko krvni obtok ali krvni tlak nadzirate z ravnovesjem vode in elektrolitov. Če je krvni tlak povišan, lahko telo preko ledvic izloči več vode in s tem zmanjša volumen krvi – krvni tlak pade. Če je krvni tlak prenizek, lahko ledvice zadržijo več vode v telesu, da povečajo volumen krvi in s tem ponovno krvni tlak.
Visok krvni tlak (arterijska hipertenzija) je velika obremenitev za srce in krvni obtok: Oboleli imajo dalj časa krvni tlak 140/90 mmHg ali več. Brez zdravljenja to poškoduje srce in ožilje.
Če je prva (sistolični) vrednost krvnega tlaka pod 100 mmHg, je prisotna hipotenzija (nizek krvni tlak). To je medicinsko pomembno le, če prizadeta oseba kaže simptome, kot so zmanjšana zmogljivost, zmanjšana sposobnost koncentracije ali mrzle roke in noge.
Pri nekaterih ljudeh hitro vstajanje iz ležečega ali sedečega položaja povzroči nenaden padec krvnega tlaka (ortostatska hipotenzija): bolniki občutijo omotico, zvonjenje v ušesih in migetanje pred očmi. Možni so tudi drugi simptomi, kot so palpitacije, znojenje in bledica ter celo cirkulatorni kolaps in omedlevica (sinkopa).
