Pnevmotoraks: opis
Pri pnevmotoraksu je zrak vstopil v tako imenovani plevralni prostor – med pljuči in steno prsnega koša. Preprosto povedano, zrak se nahaja ob pljučih, tako da se ne more več pravilno razširiti. Razlogi za patološko kopičenje zraka so lahko različni.
V Nemčiji je vsako leto približno 10,000 primerov pnevmotoraksa.
Negativni tlak se izgubi
Pljuča od zunaj obdaja gladka lupina organa, poprsnica. Druga tanka plast tkiva, poprsnica, obdaja prsno steno od znotraj. Pljuča in poprsnica se skupaj imenujeta poprsnica in ju ločuje le ozek, s tekočino napolnjen prostor – plevralni prostor.
V plevralnem prostoru je določen podtlak, zaradi katerega pride do tako imenovanih adhezijskih sil, da se poprsnica in poprsnica dobesedno zlepita ena na drugo. Ta mehanizem povzroči, da pljuča z vsakim vdihom sledijo gibanju prsnega koša.
Če zdaj zrak vstopi v plevralni prostor, se fizične adhezijske sile nevtralizirajo. Pljuča se na prizadetem mestu med vdihom ne morejo razširiti, ampak kolabirajo (kolaps pljuč). V nekaterih primerih pa pride v plevralni prostor tako malo zraka, da ga prizadeta oseba skoraj ne opazi.
Oblike pnevmotoraksa
- zunanji pnevmotoraks: Tukaj zrak vstopa od zunaj med steno prsnega koša in pljuči – na primer pri nesreči, ko nekaj zbode prsni koš.
- notranji pnevmotoraks: Tukaj zrak vstopi v plevralni prostor skozi dihalne poti, za kar je lahko več razlogov (glejte spodaj). Notranji pnevmotoraks je pogostejši kot zunanji.
Pnevmotoraks lahko razvrstimo tudi glede na obseg vstopa zraka: če je v plevralnem prostoru zelo malo zraka, ga zdravniki imenujejo plaščni pnevmotoraks. V tem primeru so pljuča še vedno v veliki meri razgaljena, tako da prizadeta oseba skoraj ne čuti nelagodja.
Po drugi strani pa je pri pnevmotoraksu s kolapsom pljuč eno pljučno krilo (delno) kolabirano, kar povzroča hudo nelagodje.
Resen zaplet pnevmotoraksa je tako imenovani tenzijski pnevmotoraks. Pojavi se v približno treh odstotkih primerov pnevmotoraksa. Pri tenzijskem pnevmotoraksu se v plevralni prostor z vsakim vdihom načrpa več zraka, vendar ne more uiti. To povzroči, da zrak zavzema vse več prostora v prsih – nato stisne tudi neprizadeta pljuča in dodatno velike žile, ki vodijo do srca.
Tenzijski pnevmotoraks je življenjsko nevarno stanje, ki ga je treba takoj zdraviti!
Pnevmotoraks: simptomi
Nasprotno pa je pnevmotoraks s kolapsom pljuč z večjim vstopom zraka nevarno stanje, ki ga običajno spremljajo jasni simptomi.
- težko dihanje (dispneja), morda pospešeno (zadihano) dihanje
- Razdražljiv kašelj @
- zbadajoča, od dihanja odvisna bolečina na prizadeti strani prsnega koša
- možna tvorba zračnega mehurčka pod kožo (kožni emfizem)
- asimetrično gibanje prsnega koša med dihanjem ("zaostajanje" prizadete strani)
Pri tako imenovanem katamenialnem pnevmotoraksu, ki se pojavi pri mladih ženskah okoli menstruacije, bolečino v prsih in težko dihanje običajno spremlja izkašljevanje krvavih izločkov (hemoptiza).
Pri tenzijskem pnevmotoraksu se težko dihanje še naprej povečuje. Če pljuča ne morejo več sprejemati dovolj kisika za oskrbo telesa, koža in sluznice pomodrejo (cianoza). Srčni utrip je plitek in močno pospešen. Tenzijski pnevmotoraks mora čim prej zdraviti zdravnik!
Pnevmotoraks: Vzroki in dejavniki tveganja
Zdravniki razlikujejo med različnimi oblikami pnevmotoraksa glede na vzrok.
- sekundarni spontani pnevmotoraks: razvije se iz obstoječe pljučne bolezni. Največkrat je to KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), redkeje druge bolezni, kot je pljučnica.
- Travmatski pnevmotoraks: nastane zaradi poškodbe prsnega koša. Na primer, močan pritisk ob trčenju med prometno nesrečo lahko zlomi rebra in poškoduje pljuča. Nato lahko zrak vstopi v plevralni prostor od zunaj. Vbodne rane v prsih lahko povzročijo tudi travmatični pnevmotoraks.
- iatrogeni pnevmotoraks: To je, ko je pnevmotoraks posledica medicinskega posega. Na primer, med stiskanjem prsnega koša za oživljanje srčnega zastoja se lahko rebra zlomijo in poškodujejo pljuča – s kasnejšim pnevmotoraksom. Zrak lahko nenamerno vstopi v plevralni prostor tudi med odvzemom tkiva iz pljuč (biopsija pljuč), bronhoskopijo ali namestitvijo centralnega venskega katetra.
Pomemben dejavnik tveganja za primarni spontani pnevmotoraks je kajenje – približno 90 odstotkov vseh bolnikov s pnevmotoraksom je kadilcev!
Posebni primeri pnevmotoraksa
Ženske imajo na splošno manjše tveganje za spontani pnevmotoraks kot moški. Vendar so v določenih situacijah bolj nagnjeni k temu:
V rodni dobi se lahko v 72 urah pred ali po menstruaciji pojavi tako imenovani katamenialni pnevmotoraks. Običajno se razvije na desni strani. Vzrok za to posebno obliko pnevmotoraksa še ni jasen. Možno je, da je lahko vzrok endometrioza (z usedanjem endometrija v torakalnem predelu) ali pa zrak prehaja skozi maternico v trebušno votlino in od tam v prsni koš. Katamenialni pnevmotoraks je zelo redek, vendar obstaja veliko tveganje za ponovitev.
Drug poseben primer je pnevmotoraks med nosečnostjo.
Pnevmotoraks: pregledi in diagnoza
Najprej bo zdravnik v pogovoru z vami vzel vašo anamnezo: poizvedel vas bo o naravi in obsegu vaših simptomov, času njihovega pojava ter morebitnih predhodnih dogodkih in obstoječih pljučnih boleznih. Zdravnika obvestite tudi o morebitnih medicinskih posegih in poškodbah v predelu prsnega koša.
Ob sumu na pnevmotoraks opravimo čimprejšnji rentgenski pregled prsnega koša (RTG). V večini primerov je na rentgenski sliki mogoče razbrati nekaj značilnih značilnosti: poleg kopičenja zraka v plevralnem prostoru je včasih na rentgenski sliki vidna kolapsirana pljuča.
Če rentgenska preiskava ne daje jasnih ugotovitev, so morda potrebne nadaljnje preiskave, na primer ultrazvočni pregled, računalniška tomografija ali punkcija sumljivega mesta (plevralna punkcija).
Pnevmotoraks: zdravljenje
Zdravljenje pnevmotoraksa je na začetku odvisno od njegove natančne resnosti.
V blagih primerih počakajte
Če je v plevralnem prostoru le majhna količina zraka (plaščni pnevmotoraks) in ni hudih simptomov, se lahko pnevmotoraks pogosto popolnoma umakne brez zdravljenja. V tem primeru prizadeta oseba najprej ostane pod zdravniškim nadzorom, da se spremlja nadaljnji potek bolezni. Pomagajo redni klinični pregledi in rentgenski pregledi.
Plevralna drenaža in plevrodeza
V nujnih primerih – zlasti v primeru tenzijskega pnevmotoraksa po nesreči – lahko zdravnik s kanilo preluknja plevralni prostor, da sprva razbremeni pljuča, tako da lahko zrak, ki je vstopil, uide. Temu kasneje sledi plevralna drenaža.
Če obstaja nevarnost ponovnega pnevmotoraksa, zdravniki včasih opravijo tudi posebno operacijo, imenovano plevrodeza. Ta postopek se izvaja v okviru torakoskopije, pregleda prsne votline: pljuča in poprsnica se »zlepijo« skupaj (tj. plevralni prostor se odstrani), tako da se pljuča ne morejo ponovno sesedti.
Pnevmotoraks: potek bolezni in prognoza
Potek pnevmotoraksa je odvisen od njegovega vzroka ter vrste in obsega morebitne vzročne poškodbe.
Napoved za najpogostejšo obliko, spontani pnevmotoraks, je običajno dobra. Ne prevelike količine zraka v plevralnem prostoru (plaščni pnevmotoraks) lahko telo pogosto absorbira postopoma, tako da pnevmotoraks izzveni sam.
Poleg tega naj se prizadeti ne ukvarjajo s potapljaškimi športi zaradi sprememb tlaka in bi morali v idealnem primeru prenehati kaditi – oboje zmanjša tveganje za ponovitev. Bolniki z velikimi mehurčki emfizema naj bodo previdni tudi pri potovanju z letalom in se po potrebi predhodno posvetujejo s svojim zdravnikom.
Pri travmatskem pnevmotoraksu je prognoza odvisna od poškodbe pljuč in/ali poprsnice. Če po nesreči pride do večjih poškodb, je lahko življenje ogroženo.
Tenzijski pnevmotoraks je vedno treba takoj zdraviti, sicer je verjeten hud potek.
V primeru iatrogenega pnevmotoraksa, ki je posledica vboda pljuč, je poškodba tkiva, ki povzroči vstop zraka v plevralni prostor, običajno zelo majhna in se zaceli sama od sebe.
