Kaj je kemoterapija?
Kemoterapija je izraz, s katerim zdravniki opisujejo zdravljenje malignih tumorjev s tako imenovanimi citostatiki. Ta zdravila posegajo v cikel razmnoževanja celic in zavirajo njihovo delitev (citostaza = celični zastoj). Hitreje ko se celice razmnožujejo, večji je učinek citostatikov. In ker imajo rakave celice posebno visoko stopnjo delitve, so še posebej dovzetne za citostatična zdravila.
V našem telesu pa obstajajo tudi druge (zdrave) vrste celic, ki se hitro razmnožujejo, na primer celice krvotvornega kostnega mozga ali sluznice. Učinke citostatikov občutijo tudi med kemoterapijo, kar pojasnjuje pogosto številne stranske učinke terapije.
Kemoterapija se lahko izvaja bodisi kot del bolnišničnega bivanja bodisi kot ambulantno zdravljenje. Bolnik prejema ambulantno kemoterapijo v onkološki ordinaciji ali v bolnišnični ambulanti.
Faze kemoterapije
V bistvu obstajajo tri faze kemoterapije, skozi katere gre bolnik:
- Uvodna faza: intenzivna kemoterapija do regresije tumorja
- Faza konsolidacije: kemoterapija z zmanjšanim odmerkom za stabilizacijo regresije tumorja
- Vzdrževalna faza: manj agresivna terapija, ki se izvaja dlje časa, da se prepreči ponovna rast tumorja
Neoadjuvantna kemoterapija in adjuvantna kemoterapija
Neoadjuvantna kemoterapija je izraz, ki ga zdravniki uporabljajo za opis kemoterapije, ki se izvaja pred kirurško odstranitvijo tumorja. Cilj je običajno zmanjšati tumor in preprečiti zgodnje širjenje tumorskih celic (metastaze). Cilj je zagotoviti, da kirurški poseg ne bo tako radikalen. V mednarodnem jeziku se neoadjuvantna kemoterapija imenuje tudi "primarna kemoterapija".
Kurativna ali paliativna kemoterapija?
Če je cilj kemoterapije bolnika ozdraviti raka, se to imenuje kurativni namen. Na žalost obstajajo tudi situacije, v katerih ozdravitev ni več mogoča, na primer, če se je tumor že razširil na druge organe: takrat pride v poštev paliativna kemoterapija. Cilj je ublažiti simptome in podaljšati bolnikovo preživetje.
Kako dolgo traja kemoterapija?
Na splošno ni mogoče reči, kako dolgo mora bolnik prejemati citostatike. Trajanje kemoterapije je odvisno od vrste in stadija raka, bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja in izbrane kombinacije zdravil (kemoterapija običajno vključuje kombinacijo različnih citostatikov).
Kemoterapija se običajno izvaja v več ciklih zdravljenja. To pomeni, da bolnik prejema citostatike en ali več dni. Nato sledi nekajtedenski premor, da koktajl učinkovin začne učinkovati in si telo opomore od stranskih učinkov. Nato se začne nov cikel zdravljenja.
Kdaj se izvaja kemoterapija?
Kemoterapija za pljučni rak
Kemoterapija je trenutno najpomembnejša metoda zdravljenja, zlasti pri drobnoceličnem pljučnem raku. Pljučni rak nedrobnoceličnega tipa se običajno odstrani kirurško. Kemoterapija s citostatiki, ki vsebujejo platino, se tu uporablja le kot dopolnilo, če sploh.
Kemoterapija za rak dojke
Kemoterapija se uporablja tudi za zdravljenje raka dojke. Strokovnjaki na primer priporočajo dodatno kemoterapijo (adjuvantno kemoterapijo) po kirurški odstranitvi tumorja s številnimi receptorji HER2 (priključna mesta za rastne faktorje) na površini rakavih celic. Tudi bolnice z rakom dojk, mlajše od 35 let, se po operaciji tumorja pogosto zdravijo s citostatiki.
Kemoterapija za raka na želodcu
Maligni tumor na želodcu oziroma na prehodu iz požiralnika v želodec se pogosto zdravi tudi s kemoterapijo – običajno poleg kirurške odstranitve. Včasih se priporoča perioperativna kemoterapija. To pomeni, da dajanje citostatikov začnemo pred kirurško odstranitvijo tumorja in nadaljujemo po tem.
V drugih primerih se neoadjuvantna kemoterapija uporablja za poskus zmanjšanja tumorja, tako da je treba pozneje odrezati manj tkiva.
Če je rak želodca tako napredoval, da ozdravitev ni več mogoča, lahko s paliativno kemoterapijo poskušamo ublažiti simptome, ki jih povzroča tumor, in podaljšati preživetje.
Napredovali rak debelega črevesa se običajno zdravi z operacijo in kasnejšo kemoterapijo. Če kirurška odstranitev tumorja ne nudi več možnosti za ozdravitev, je lahko samo kemoterapija še vedno koristna – in sicer s povečanjem kakovosti življenja in časa preživetja prizadetih.
Bolnikom z rakom danke se pred operacijo pogosto priporoča kombinacija radioterapije in kemoterapije (radiokemoterapija). To je namenjeno zmanjšanju tumorja in s tem poenostavitvi nadaljnje operacije.
Kemoterapija: levkemija
Intenzivna kemoterapija (visokoodmerna kemoterapija) je najpomembnejša terapija za akutno levkemijo. Začeti je treba čim prej po diagnozi.
Kronična limfocitna levkemija (KLL) napreduje zelo počasi. V zgodnjih fazah, dokler se ne pojavijo simptomi, se zato običajno izbere strategija »počakaj in poglej«. V napredovalih stadijih ali ob pojavu simptomov pa se začne zdravljenje – zelo pogosto kombinacija kemoterapije in protitelesne terapije (kemoimunoterapija).
Za kaj se uporablja kemoterapija?
Med kemoterapijo zdravnik bolniku daje citostatike, ki napadejo tumorske celice in tako zmanjšajo tumor oziroma zavirajo njegovo rast.
Med cikli zdravnik preveri, ali se rak odziva na citostatike. To je razvidno iz tega, ali se je tumor zmanjšal ali so rakave celice nazadovale. Če zdravljenje nima učinka, nima smisla nadaljevati kemoterapije po prejšnjem razporedu.
Kemoterapija: tablete ali infuzija?
Zdravnik zato citostatike bolniku običajno aplicira v obliki infuzije v veno, po kateri pridejo do srca. To nato črpa zdravilo v celotno telo (sistemski učinek).
Če pa kemoterapija ne bi imela sistemskega učinka, ampak samo na organ, ki ga je prizadel tumor, lahko citostatike injiciramo v arterijo, ki oskrbuje prizadeto območje. To je znano kot regionalna kemoterapija.
Pri tumorjih možganov ali hrbtenjače se citostatiki dajejo neposredno v cerebrospinalno tekočino (intratekalna aplikacija).
Kemoterapija: Port
Ko je priključek vstavljen, lahko prenese približno 1,500 do 2,000 vbodov z iglo, potem pa ga je običajno treba zamenjati. Po končani kemoterapiji lahko bolniku – po posvetu z zdravnikom – port ponovno odstranijo, kar zahteva le manjši ambulantni kirurški poseg.
Kakšna so tveganja kemoterapije?
Večina citostatikov ne more razlikovati med patološkimi rakavimi celicami in zdravimi telesnimi celicami. Posebej napadajo celice z visoko stopnjo delitve – na primer celice kostnega mozga, sluznice in lasnih korenin. To vodi do tipičnih stranskih učinkov, kot je npr
- Povečano tveganje za okužbo
- motnja strjevanja krvi
- Zmanjšana zmogljivost in utrujenost
- Slabost in bruhanje
- driska
- Okužbe sečil
- Poškodbe jeter, srca, ledvic in živčnega tkiva
Pri dajanju citostatikov preko krvnih žil se še posebej bojimo tako imenovanih ekstravazacij. To pomeni, da zdravilo ne steče v veno, ampak ob njej. To lahko povzroči hude poškodbe okoliškega tkiva in v najslabšem primeru odmrtje tamkajšnjih celic. Če je potrebno, je treba poškodovano tkivo med operacijo odstraniti.
Kakšni stranski učinki se lahko pojavijo in kako jih zdravimo, si lahko preberete v članku Kemoterapija: stranski učinki.
Kaj moram upoštevati po kemoterapiji?
Takoj obvestite svojega zdravnika, če opazite kakršne koli simptome, zlasti
- povišana telesna temperatura
- Krvavitev (krvavitev iz dlesni ali nosu, kri v blatu ali urinu)
- zasoplost
- omotica
- Driska
Prehrana med kemoterapijo
Številni bolniki med zdravljenjem trpijo zaradi izgube apetita – nenazadnje tudi zaradi številnih stranskih učinkov. Da bi ohranili svojo težo, bi morali jesti več majhnih obrokov na dan. Dovoljena so polnovredna živila ali lahka polnovredna živila, prilagojena vašim željam. Po potrebi se lahko posvetujete s posebej usposobljenim dietetikom.
Pozni učinki kemoterapije
Večina neželenih učinkov, ki jih doživite med kemoterapijo, bo izginila po končanem zdravljenju. Vendar pa obstajajo tudi dolgoročni učinki, ki se lahko pojavijo dolgo časa po zdravljenju:
- Drugi tumorji (leta ali desetletja kasneje)
- Poškodbe živcev (motnje finih motoričnih sposobnosti, občutka za dotik in tipanje)
- Prezgodnja menopavza pri ženskah
- Neplodnost
- Stanja izčrpanosti (utrujenost)
Upoštevajte tudi, da ko ste preboleli raka, ki je bil med drugim uspešno zdravljen s kemoterapijo, vas to ne ščiti pred razvojem drugega, neodvisnega tumorja v teku vašega življenja. Zato morate še naprej hoditi na redne presejalne preglede za raka.
