Kontaktna in kapljična okužba

Kratek pregled

  • Opis: Okužba s klicami pri stiku z drugimi ljudmi ali okuženimi predmeti.
  • Poti prenosa: Medtem ko se okužba z brisom (tudi okužba s posrednim stikom) pojavi posredno prek predmetov (npr. vratnih kljuk, tipkovnic, straniščnih desk, hrane), se mikrobi širijo neposredno od osebe do osebe (npr. prek rok) v primeru neposrednega stika. okužba.
  • Bolezni: tipične bolezni, ki jih povzroči neposredni stik ali okužba z brisom, vključujejo gripo, okužbe prebavil, šigelozo (dizenterijo), kolero, tifus in otroško paralizo.
  • Preventiva: Redno umivanje rok, temeljito čiščenje kuhinjskih pripomočkov, ne dotikanje obraza z neumitimi rokami, krepitev imunskega sistema, cepljenja

Kaj je okužba z brisom?

V primeru okužbe z brisom ali kontaktne okužbe se s povzročitelji okužbe okužite bodisi posredno preko okuženih predmetov bodisi neposredno od kužne osebe.

Kako se prenašajo patogeni?

Osnova okužbe z brisom ali neposredne kontaktne okužbe je stik s površinami, na katerih so prisotni povzročitelji. To so lahko na primer predmeti, pa tudi koža drugih in kužnih ljudi. Zato ločimo dve obliki prenosa:

Okužba z neposrednim stikom (od osebe do osebe)

Do okužbe z neposrednim stikom pride z neposrednim fizičnim stikom osebe na osebo. To se zgodi na primer, ko okužena ali bolna oseba kihne v svojo roko in se patogeni prilepijo na površino roke. Če ta oseba nato stisne roko drugi osebi, prenese klice nanjo. Če se ta oseba nato dotakne njihovih ust, nosu ali oči, povzročitelji vstopajo v telo preko sluznice.

Okužba z brisom (prek površin/predmetov)

Na primer, kužna oseba kašlja in dobi klice v roke. Nato uporabijo vratne kljuke, na katerih površino se prilepijo patogeni. Če se druga oseba dotakne te kontaminirane površine, mikrobi pridejo na njeno kožo. Tam na koncu pridejo v organizem z manjšimi poškodbami kože ali z dotikom sluznice oči, nosu ali ust.

Fekalno-oralni prenos

Okužbe z brisom pogosto povzročijo mikrobi, ki se izločajo z blatom. Najmanjše sledi kužnih iztrebkov se prenašajo na druge ljudi preko površin (npr. WC školjke, pipe) in rok. Zdravniki govorijo tudi o tako imenovanih fekalno-oralnih okužbah (»od blata do ust«). Na ta način se širijo zlasti norovirusi in rotavirusi. Včasih povzročajo gastrointestinalne simptome, kot so slabost, driska in bruhanje.

Drugi primeri okužb z brisom

Ljudje se včasih okužijo z živalmi tudi z okužbo z brisom, na primer ko pobožajo žival in se nato dotaknejo njenega obraza. Mikrobi se lahko širijo tudi prek otroških igrač ali revij v bolnišničnih čakalnicah ali zdravniških ordinacijah.

Na splošno se ljudje, ki živijo tesno z drugimi ljudmi (npr. v družini), okužijo z brisom ali kontaktno okužbo. Bolj dovzetni so tudi ljudje, ki so v tesnem stiku z drugimi ljudmi, na primer v vrtcih, šolah ali bolnišnicah.

Kako dolgo mikrobi preživijo na površini?

Da bi se patogeni sploh lahko širili z okužbo z brisom, morajo biti sposobni dolgo časa preživeti v okolju. Virusi, bakterije in glive na površinah preživijo različno dolgo. Medtem ko so nekateri patogeni komaj nalezljivi že po nekaj minutah ali urah, drugi vztrajajo več dni do mesecev. Na suhih, neživih površinah na primer preživijo:

  • Adenovirusi 1 teden do 3 mesece
  • Norovirusi do 7 dni
  • Rotavirusi do 8 tednov
  • Sars-CoV-2 približno 4 dni (lahko tudi dlje pod optimalnimi pogoji)
  • Salmonela do 4 leta
  • Escherichia coli med 1.5 ure in 16 meseci
  • Streptokoki do 6.5 mesecev
  • Stafilokoki 7 dni do 7 mesecev
  • Candida albicans do 4 mesece

Kako dolgo patogen preživi, ​​je med drugim odvisno od temperature okolja, površine (npr. steklo, les, jeklo, plastika) in vlažnosti. Virusi imajo na primer običajno raje nižje temperature. Bakterije preživijo pri višjih in nižjih temperaturah, odvisno od vrste. Lahko preidejo tudi v nekakšno stanje mirovanja (spore) in vztrajajo desetletja.

Katere bolezni se prenašajo z okužbo z brisom?

Herpes na ranah (herpes) se lahko prenaša tudi s kontaktno okužbo ali okužbo z brisom. Na primer, če poljubite osebo z afto ali si delite posodo, se lahko okužite z izločki iz afte, ki vsebujejo patogen.

Enako velja za različne vrste konjunktivitisa. V tem primeru pride do okužbe, ko se prizadeta oseba dotakne očesa. Kužni izločki pridejo na njegovo roko, s katero prenaša klice naprej.

Redkeje se bakterije, kot so streptokoki in stafilokoki, prenašajo na druge ljudi preko zagnojenih ran. Obstajajo tudi nekatere druge nalezljive bolezni, ki se širijo z okužbo z brisom. Tipična virusna obolenja so npr

  • Bradavice (prek HPV, tudi z enega dela telesa na drugega s stikom in okužbo z brisom = avtoinokulacija)
  • Citomegalija (okužba s CMV)
  • Hepatitis A (zlasti fekalno-oralna okužba z brisom preko onesnažene vode in hrane)
  • Polio (otroška paraliza, večinoma fekalno-oralna okužba)

Bolezni, ki se širijo z okužbo brisa z bakterijami, vključujejo že omenjene:

  • tifus
  • paratifus
  • Impetigo contagiosa (skorji lišaj, zlasti pri otrocih)
  • Tetanus (rane, ki jih povzročijo tujki, okuženi s sporami tetanusa, kot so žeblji, lesni drobci ali podobno, ali okužene s prstjo, ki vsebuje spore)
  • Nekatere vrste klamidije (zlasti tiste, ki prizadenejo oči)

Glivične kožne bolezni, kot so atletsko stopalo ali glivice na nohtih, in paraziti, ki povzročajo kožne bolezni, kot so garje, se prav tako širijo s stikom in okužbo z brisom.

Kako lahko preprečite okužbo z brisom?

Obstaja več ukrepov, s katerimi lahko učinkovito preprečite okužbo brisa.

Skrbna higiena rok je najboljša in najučinkovitejša zaščita tako pred neposrednim stikom kot pred okužbami z brisom. Najpomembneje je, da si redno umivate roke z milom in vodo. To že bistveno zmanjša obremenitev vaših rok s klicami. Posebej temeljito si umijte roke:

  • pred in potem, ko pripravite ali ste pripravili hrano.
  • potem ko si izpihal nos.
  • po tem, ko ste zakašljali ali kihali.
  • potem ko ste se dotaknili ali pobožali živali.
  • ko prideš domov.

Še posebej je priporočljivo, da se z rokami ne dotikate obraza, če si ne morete umiti rok, na primer ko ste v nakupovanju. To bo preprečilo vstop kakršnih koli patogenov v vaše telo preko rok, ko se dotaknete ust, nosu ali oči.

Higiena v kuhinji je pomembna tudi za preprečevanje okužbe s klicami. Pokvarljiva živila, kot so perutnina ali surova jajca, vedno hranite v hladilniku (največ +6 stopinj Celzija). Po uporabi skrbno očistite tudi kuhinjske pripomočke, kot so deske za rezanje in noži.

Čeprav cepljenja ne preprečijo okužbe z brisom, so zanesljiva zaščita pred nalezljivimi boleznimi, ki se tako širijo (npr. gripa, hepatitis A, HPV). Cepivo nauči vaše telo, da prepozna patogene v zgodnji fazi in prepreči izbruh bolezni.

Priporočljivo je tudi, da nosite rokavice in zaščitna oblačila, zlasti v zdravstvenih ustanovah, da se izognete okužbi s kužnimi bolniki.