Koren zapestja

Sopomenke

Zapestje, skafoidna kost, skafoidna kost, navikularna kost, lunata, lunata, trikotna kost, trikotna kost, velika poligonalna kost, trapezna kost, majhna poligonalna kost, tapezoidna kost, kapiteljska kost, kapitelna kost, kaveljasta noga, kost hamata, grah kost, pisiformna kost

  • Ulna (ulna)
  • Napetost (polmer)
  • Zapestje
  • Postopek pisala (Processus styloideus ulnae)
  • Lunina noga (Os lunatum)
  • skafoid (Os naviculare)

Tako imenovana karpalna se nahaja med koncem polmera in metakapično kostjo (Os metacapalia), tvori pa jo posamezna karpalna kosti. Karpalna kosti ležite v dveh vrstah. Prva karpalna vrsta tvori zapestje s koncem polmera.

V prvi karpalni vrsti (neposredno pri zapestje), scaphoid kost (Os scaphoideum, prej Os naviculare) se nahaja na strani palca, zraven je mesečeva kost (Os lunatum), poleg nje pa trikotna kost (Os triquetum). Tako imenovana grahova kost se nahaja najbolj na majhnem prst strani in ni "prava" karpalna kost. Druga karpalna vrsta (bližje konicam prstov) se začne na strani palca z veliko poligonalno kostjo (Os trapezium), zraven pa majhno poligonalno kost (Os trapezoidum), zraven pa Glava kosti (Os capitatum) in na malem prst stran zasvojen noga (Os hamatum).

Vse karpalne kosti so tesno povezane s fiksnimi vezmi. Gibljivost posameznih kosti med seboj je omejena. Ker so karpalne kosti ob pogledu s strani izbočene, se na dlani oblikuje vzdolžni žleb, ki tvori karpalni kanal.

Scaphoid kost (Os scaphoideum) je druga največja kost zapestja in leži na strani palca, v vrsti kosti blizu telesa. Je konveksno ukrivljen in ima šest strani. Preko teh strani je povezan s sosednjimi zapestnimi kostmi in polmerom podlakti.

Zaradi teh številnih povezav je večina scaphoid je pokrit z hrustanec, ki sestavljajo sklepne površine. Grba (Tuberculum ossis scaphoidei) skafoid kost služi kot mišični izvor in jo je dobro čutiti na dlani. Lunatna kost (Os lunatum) se nahaja sredi zadnje vrste kosti karpusa in, kot že ime pove, spominja na polmesec.

V smeri palca meji na skafoid na drugi strani pa na trikotni kosti. Kot skafoid, je tudi v členjeni povezavi s polmerom podlakti, pa tudi z Glava kost in kljukasta kost kostne vrstice daleč od telesa. Padec roke lahko privede do tako imenovane "perilunarne dislokacije", pri kateri se prekinejo povezave z drugimi zapestnimi kostmi.

Vendar je to precej redko. Trikotna kost (Os triquetrum) je približno piramidasta kost karpalne kostne vrstice blizu telesa. S svojo podlago bočno meji na lunino kost, s katero skupaj s skafoidno kostjo poveže sklep z Govorili od podlakti.

Spredaj meji na kavelj noga in ima na konici majhno sklepno površino proti dlani. Grahova kost je podprta na tej sklepni površini. Grahova kost (Os pisiforme) je najmanjša kost karpusa.

Pritrjen je na trikotno kost in se nahaja na koncu kroglice malega prst blizu telesa, kjer je tudi čutiti skozi kožo. Ker je vdelan v tetivo ulnarnega upogibalca roke (M. flexor carpi ulnaris), je ena od tako imenovanih sezamoidnih kosti. Ti služijo kot distančniki med okoliškimi kostmi in tetivo ter delujejo kot nekakšen škripec, ki povečuje moč mišice.

Velika poligonalna kost se nahaja na strani palca v vrsti zapestnih kosti daleč od telesa. S prvo metakarpalno kostjo tvori sedežni sklep palca. To je drugo spoji so povezani z majhno poligonsko kostjo in skafoidno kostjo ter prek majhne sklepne površine z metakarpalno kostjo kazalca.

Velika poligonalna kost je otipljiva, ko zadnji del roke povlečemo navzgor (hrbtni podaljšek) z majhno izboklino na zgornji strani. Mala poligonalna kost (Os trapezoideum) se nahaja v kostni vrsti daleč od telesa med veliko poligonalno kostjo in kapitelno kostjo, s katero je v členjeni povezavi. Poleg tega meji na metakarpalno kost kazalca in je tako del karpalno-metakarpalnega sklepa.

O Glava kost (Os capitatum) je največja od osmih zapestnih kosti in se nahaja v vrsti kosti, ki je najbolj oddaljena od telesa. Na svojih straneh meji na majhno poligonalno kost in kavelj noga. Lunine in skafoidne kosti ga povezujejo z vrsto kosti blizu karpalne kosti, njegov delež zapestno-srednjega sklepa pa tvori predvsem povezava z metakarpalno kostjo srednjega prsta in manjše sklepne površine z drugim in četrtim metakarpalne kosti.

Kljukasta noga (Os hamatum) je svoje ime dolgovala koščasti štrlini v obliki kavljev, ki že od nje štrli proti dlani. Skupaj z grahovo kostjo tvori Eminentia carpi ulnaris, ki služi kot izhodišče za tesno vlaknato vez (retinaculum flexorum) zapestje. Kljukasta noga je preko sklepnih površin povezana z glavno kostjo, pa tudi s trikotnimi in luninimi kostmi.

Tako kot druge kosti v distalni vrsti karpalne kosti je del karpalno-metakarpalnega sklepa. To predstavljajo njegove skupne povezave z metakarpalnimi kostmi prstanca in mezinca. The Govorili (polmer) tvori zapestje s prvo karpalno vrsto.

Zapestje je tako imenovani elipsoidni sklep (jajčni sklep z dvema kožnima osema, podoben krogelnemu sklepu). Zapestje lahko podaljšate za približno 90 ° (zadnji del roke = podaljšek) in upognjen za približno

70 ° (upogibanje). Na strani majhnega prsta je mogoče zapestje podaljšati za približno 40 ° (ulnar Ugrabitev) in približno

20 ° na strani palca (radialno Ugrabitev). Zaradi napete vezi ligamentov znotraj posameznih zapestnih kosti je gibljivost med prvo in drugo vrsto zapestja (metakarpalni sklep) omejena. Druga karpalna vrsta tvori z metakarpalno kostjo roke karpalno-metakarpalni sklep (karpometakarpalni sklep), ki ima tudi le majhen obseg gibanja.