Motnje hoje (sopomenke: nenormalna hoja; ataksična hoja; ataksija; zunanja rotacija hoja; disbazija; nenormalnost hoje; ataksija hoje; motnja hoje; notranja rotacijska hoja; motnja hoje; paralitična hoja; paretična hoja; težave s hojo; zibanje hoje; spastična hoja; osupljiva hoja; hoja s tapkanjem prstov; ICD-10-GM R26.-: Motnje hoje in gibljivosti) so motnje gibanja, ki vplivajo na hojo ali vzorec hoje.
Motnje hoje lahko razdelimo na naslednji način (glejte "Razvrstitev" spodaj):
- Dedne (podedovane) ataksije.
- Sporadične (ne dedne) degenerativne ataksije
- Pridobljene ataksije
Lahko imajo nevrološke, ortopedske ali psihogene vzroke.
Po Nuttu in Marsdnu lahko naredimo naslednjo klasifikacijo motenj hoje:
- Spremembe na spodnji ravni - periferni efektorski organi, na primer pri sarkopeniji (mišična oslabelost ali izguba mišic), osteoartritis.
- Spremembe na srednji ravni - na osrednji živčni sistemnpr. po apopleksiji (kap).
- Spremembe na višji ravni - primanjkljaji nadzora na višji ravni, npr. Psihogene motnje hoje (tesnoba).
Motnje hoje so lahko simptom številnih bolezni (glejte pod "Diferencialne diagnoze").
Vrhunec pogostnosti: bolezen se pojavlja pretežno pri starejših ljudeh (> 65 let).
Prevalenca (pogostnost bolezni) je do 15% v skupini starejših od 65 let in približno 40% v skupini starejših od 85 let (v Nemčiji).
Potek in napoved: Motnje v hoji so pomemben dejavnik tveganja za padce in posledične poškodbe. Potek in napoved sta odvisna od osnovne bolezni na eni strani in od tega, kako dolgo traja motnja hoje je obstajala na drugi strani. Napoved je najugodnejša pri ortopedskih motnjah hoje. Tudi psihogene motnje hoje so v večini primerov reverzibilne, če je vzrok znan. Nevrološke motnje hoje so običajno le popolnoma nepopravljive.
Opomba: Motnje hoje je treba razlikovati od negotovosti hoje: pri nestabilnosti hoje pri starejših (> 75 let) je omotica najpogostejši vodilni simptom.
