Kaj je nasičenost s kisikom?
Nasičenost s kisikom kaže, kolikšen delež rdečega krvnega pigmenta (hemoglobina) je obremenjen s kisikom. Hemoglobin absorbira kisik, ki ga vdihnemo skozi pljuča, in ga po krvnem obtoku prenaša do tkiv. Tam hemoglobin sprosti nabite molekule kisika v celice. Razlikuje se med:
- sO2: nasičenost s kisikom brez natančnejše oznake
- SaO2: nasičenost arterijske krvi s kisikom
- SVO2: nasičenost s kisikom v venski krvi
- SZVO2: Nasičenost s kisikom v centralni venski krvi
Tlak, ki ga povzroča plinasti kisik v krvi, se imenuje parcialni tlak kisika.
Kateri dejavniki vplivajo na nasičenost s kisikom?
Nasičenost krvi s kisikom je odvisna od njenega pH, parcialnega tlaka ogljikovega dioksida, temperature in koncentracije bisfosfoglicerata v rdečih krvničkah. Hemoglobin lažje sprošča kisik pri:
- povečana koncentracija CO2
- povišana temperatura
- povečana koncentracija 2,3-bisfosfoglicerata v rdečih krvničkah
Po drugi strani pa nasprotni pogoji (povišan pH, znižana koncentracija CO2, itd.) stabilizirajo vezavo kisika na hemoglobin.
Kdaj določite nasičenost s kisikom?
Zdravnik meri nasičenost arterijske krvi s kisikom (SaO2) s tako imenovanim pulznim oksimetrom – majhno prenosno merilno napravo. Merilna sponka se pritrdi na pacientovo konico prsta ali ušesno mečico in prenaša izmerjene vrednosti na monitor. Srčni utrip, frekvenca dihanja in krvni tlak se običajno merijo sočasno. Pri novorojenčkih lahko sponko pritrdite tudi na peto.
Nasičenost s kisikom: normalne vrednosti
Niti starost niti spol ne vplivata na nasičenost s kisikom. Vrednosti pri zdravih ljudeh naj bi bile med 90 in 99 odstotki.
Parcialni tlak kisika v krvi pa je odvisen od starosti in se meri v kPa ali mmHg. Mlajši odrasli običajno kažejo vrednost spO2 približno 96 mmHg (kar ustreza 12.8 kPa). Skozi življenje se parcialni tlak zmanjšuje in znaša pri 75-letniku okoli 10 mmHg (kar ustreza 80 kPa).
Če je zaradi pljučne bolezni v krvi premalo kisika, je lahko manj hemoglobina obremenjenega s kisikom – nasičenost s kisikom pade. To je na primer v primeru:
- emfizem
- Astma
- Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB)
Zmanjšano dihanje zmanjša tudi nasičenost, na primer v primeru zastrupitve s substancami, ki zamegljujejo um. Drugi razlogi za zmanjšano nasičenost s kisikom vključujejo:
- Motnje cirkulacije
- Napake srca
- Motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja z acidozo (hiperacidnost)
Lažno nizke vrednosti so lahko posledica hipotermije ali omejenega pretoka krvi v okončinah (na primer pri šoku ali vaskularni okluziji). Lak za nohte in glivice na nohtih lahko tudi ponaredijo odčitek.
Kdaj je nasičenost s kisikom povišana?
Če vdihnete in izdihnete posebej globoko in hitro (hiperventilacija), se lahko saturacija dvigne do 100 odstotkov. Hkrati se zmanjša vsebnost ogljikovega dioksida v krvi.
Kaj storiti, če se spremeni nasičenost s kisikom?
Če je nasičenost s kisikom prenizka, je potrebna terapija s kisikom. V tem primeru se bolniku dovaja kisik na primer preko nosne kanile ali maske. Če je potrebno, bo bolnika morda treba tudi intubirati: v sapnik vstavimo cevko in bolnika umetno ventiliramo.
Poleg tega je treba odpraviti vzrok za znižano nasičenost s kisikom. Napad astme se na primer ustavi z zdravili.
