Kratek pregled
- Kaj so nihanja razpoloženja? Hitro spreminjanje razpoloženja od veselja ali evforije do žalosti ali agresivnosti in obratno. Lahko so "normalni" (fiziološki) ali patološki (patološki).
- Kdaj k zdravniku? Pri hudih, dolgotrajnih ali ponavljajočih se nihanjih razpoloženja brez določljivega vzroka. Če se hkrati pojavijo drugi psihološki ali fizični simptomi. V primeru nihanja razpoloženja med puberteto, če se pojavijo dodatne težave, kot so trdovratna žalost, agresivnost ali motnje hranjenja.
- Zdravljenje: Ustrezno zdravljenje vzrokov, povezanih z boleznijo. Pri blagih nihanjih razpoloženja se lahko razgibamo tudi sami, npr. z zdravilnimi rastlinami, omega-3 maščobnimi kislinami, vitaminom B6, L-triptofanom, homeopatijo.
Nihanje razpoloženja: Vzroki
Spodaj so navedeni najpomembnejši vzroki za spreminjanje razpoloženja:
Puberteta, PMS, menopavza
Med puberteto je veliko mladostnikov nagnjenih k razdražljivosti in močnim nihanjem razpoloženja zaradi fizičnih in čustvenih sprememb.
Menopavzo (klimakterij) pogosto spremljajo simptomi, kot so vročinski oblivi, omotica, slabost in nihanje razpoloženja.
Pomanjkanje mineralov ali sladkorja
Hipoglikemija je še en možen vzrok. Značilni simptomi vključujejo izčrpanost, glavobole, težave s koncentracijo, nočno prebujanje in željo po sladkem. Toda nihanje razpoloženja lahko spremlja tudi hipoglikemija.
Duševne in živčne motnje
Na razpoloženje lahko vplivajo različne bolezni živčnega sistema, pa tudi psihične bolezni. Tej vključujejo:
- Bipolarna afektivna motnja (manično-depresivna bolezen): za bipolarno afektivno motnjo so značilna ekstremna nihanja razpoloženja – izmenjujeta se evforija (manija) in skrajna potrtost (depresija).
- Mejna motnja: Ljudje z mejnim sindromom težko uravnavajo svoja divje nihajoča čustva. Med drugim trpijo za silovitimi, nepredvidljivimi nihanji razpoloženja.
- Multipla skleroza (MS): Spremljevalni simptomi te kronične vnetne bolezni živčnega sistema vključujejo duševne motnje z nihanjem razpoloženja in reaktivno depresijo.
- Parkinsonova bolezen (tresoča paraliza): glavne simptome motenj gibanja (do nepremičnosti), tresenje v mirovanju in okorelost mišic lahko spremljajo nihanje razpoloženja in/ali motnje spanja.
Druge bolezni
- Odvisnost od drog: veliko odvisnikov trpi za čustvenimi motnjami, kot so simptomi depresije in nihanje razpoloženja. To velja tudi v primeru zasvojenosti z drogami.
Nihanje razpoloženja zaradi tablet
Ženske, ki uporabljajo kontracepcijske tablete, so prav tako dovzetne za spremembe razpoloženja. Na primer, kombinirani pripravki z estrogenom in progestinom lahko kot stranski učinek sprožijo depresivno razpoloženje. To pa ne velja za tako imenovano mini tabletko, ki vsebuje samo progestin.
Nihanje razpoloženja med nosečnostjo ni neobičajno – hormonske spremembe in psihološki izziv so v ozadju hitrega menjavanja občutkov sreče in žalosti. Običajno nihanje razpoloženja izgine samo od drugega trimesečja dalje.
Nihanje razpoloženja pri mladih materah
Poporodni blues (»baby blues«)
Baby blues” se običajno pojavi med tretjim in desetim dnem po rojstvu. Znaki so na primer pretirana skrb za otroka in prihodnost, jokavost, potrtost, težave s koncentracijo, razdražljivost, prej neznana agresivnost, nihanje razpoloženja, občutki zmedenosti ter rahle motnje spanja in apetita.
Poporodna depresija (porodna depresija)
Poporodna depresija se razvije v prvih nekaj tednih, običajno do tretjega meseca po porodu, in je eden najpogostejših zapletov poporodnega obdobja. Glavni simptomi so vztrajna žalost, izguba veselja do življenja in zanimanja (zlasti pri dojenčku) ter občutek ničvrednosti.
Poporodna psihoza
Ta huda poporodna duševna motnja je zelo redka. Običajno se razvije v prvih urah ali dneh po porodu. Strokovnjaki razlikujejo tri oblike poporodne psihoze:
- Za manično obliko so značilne na primer hiperaktivnost, blodnje veličine, nizka potreba po spanju ter motorični nemir in blodnje.
- Shizofrena oblika je med drugimi simptomi povezana s skrajno brezvoljnostjo, halucinacijami, blodnjami in odmaknjenostjo od realnosti.
Poleg teh treh oblik poporodne psihoze se lahko pojavijo tudi mešane oblike.
Nihanje razpoloženja: kdaj k zdravniku?
V naslednjih primerih je bolje, da vaše simptome medicinsko pojasnite:
- Hitra sprememba med vzponi in padci traja dlje ali se ponavlja.
- Nihanje razpoloženja je zelo močno.
- Opazite druge psihološke in/ali telesne simptome.
- Ob nihanju razpoloženja v puberteti se pojavijo dodatne težave, kot so stalna žalost, agresivnost ali motnje hranjenja.
Nihanje razpoloženja: diagnoza
Da bi našli vzrok za nihanje razpoloženja ali izključili nekatere bolezni, so na voljo različne preiskave, npr.
- Fizični pregled: Fizični pregled je del rutine za bolnike z nejasnimi težavami, kot so nihanje razpoloženja.
- Krvni testi: Pomanjkanje magnezija ali natrija ter morebitna ciroza jeter je mogoče odkriti v krvni sliki.
- Računalniška tomografija (CT) in slikanje z magnetno resonanco (MRI): To sta zelo podrobna postopka slikanja, s katerima je mogoče odkriti na primer nevrološke motnje kot sprožilce nihanja razpoloženja.
- Ultrazvok (sonografija): Če zdravnik na primer sumi, da je za nihanjem razpoloženja ciroza jeter, mu lahko dodatno pomaga ultrazvočni pregled jeter.
Nihanje razpoloženja: zdravljenje
Kaj lahko storite sami
Tudi sami lahko poskusite nekaj stvari za boj proti blagim nihanjem razpoloženja:
- Gibanje: Športna aktivnost pozitivno vpliva na telesno in psihično počutje. Endorfini, ki izboljšujejo razpoloženje, in »hormoni sreče«, kot sta dopamin in serotonin, se sproščajo v večjih količinah, zlasti pri vzdržljivostnih treningih (kot so hoja, tek, plavanje). Vadba tudi spodbuja sprostitev mišic in podpira zmanjšanje stresa.
- Prehrana: Uravnotežena in raznolika prehrana (številna rastlinska živila, dopolnjena z mesom, ribami in mlečnimi izdelki) lahko prepreči bolezni in telesu zagotovi potrebna hranila. To včasih ne vpliva le na telo, ampak tudi na um.
- Vitamin B6: Študije kažejo, da lahko vitamin B6 ublaži tipične simptome PMS, kot so nihanje razpoloženja, razdražljivost ali tesnoba. Dodatno jemanje vitamina B2 in magnezija je lahko koristno. O tem se posvetujte s svojim zdravstvenim delavcem.
- L-triptofan: Po študijah ta proteinski gradnik (aminokislina) pozitivno vpliva tudi na razpoloženje. L-triptofan najdemo na primer v mleku, siru, govedini, perutnini, krompirju in oreščkih.
- Izmenjava z drugimi: Ljudje, ki trpijo zaradi nihanja razpoloženja, bi se morali o svojih občutkih pogovarjati s svojim partnerjem ali bližnjimi prijatelji in/ali izmenjevati ideje z drugimi obolelimi.
- Homeopatija: Homeopati priporočajo proti nihanju razpoloženja, kot so Cimicifuga D12, Ignatia C30 in Pulsatilla D12.
Koncept homeopatije in njena specifična učinkovitost sta v znanosti sporna in s študijami nista jasno dokazana.
