Ultrazvočna terapija: opis in uporaba

Kako deluje ultrazvočna terapija?

Fizioterapevt na predel telesa, ki ga zdravimo, najprej nanese poseben ultrazvočni gel. Tako se ustvari optimalna povezava med kožo in ultrazvočno sondo – že majhne plasti zraka med sondo in površino telesa bi preprečile prenos ultrazvočnih valov. Alternativno lahko ultrazvočno zdravljenje izvajamo tudi v vodni kopeli.

Med zdravljenjem terapevt premika pretvornik po predelu telesa, ki ga zdravimo. Zvočni valovi se iz naprave oddajajo neprekinjeno (konstanten zvok) ali v impulzih (pulzni zvok). Prodrejo do pet centimetrov globoko v tkivo. Rezultat ultrazvočne terapije je tudi ti mikromasaža.

Posebna oblika ultrazvočne terapije je ultrafonoforeza, pri kateri na primer z ultrazvočnimi valovi v telo vnašamo protivnetna zdravila.

Kdaj lahko ultrazvočna terapija pomaga?

Zvočni valovi so še posebej učinkoviti tam, kjer se na primer srečajo kite in kosti. Kosti odbijajo zvočne valove močneje kot okoliško tkivo in nastane toplota. Zato se ultrazvočna terapija uporablja predvsem pri naslednjih težavah in boleznih:

  • Poškodba vezi, kit in burz
  • Oblikovanje kostne stene (periostoza)
  • površinska artroza (obraba sklepov)
  • Zakasnjeno celjenje kosti po zlomih
  • Poškodbe mehkih tkiv zaradi nezgod (zmečkanine, zvini)
  • spinalni sindrom (skupni izraz za akutno ali kronično bolečino, ki jo običajno sprožijo mišice, medvretenčne ploščice in/ali vretenčni sklepi in je povezana s funkcionalnimi motnjami v hrbtenici – po možnosti z rokami in/ali nogami)
  • Revmatične bolezni
  • kronične vnetne bolezni

Ultrazvočna terapija se običajno uporablja kot dopolnilni ukrep, na primer v kombinaciji s fizioterapijo.

Učinkovitost ultrazvočne terapije za številna področja uporabe še ni dovolj dokazana. Zato so potrebne nadaljnje študije.

Kakšna so tveganja ultrazvočne terapije?

Čeprav je ultrazvok zelo enostaven za odmerjanje, obstaja nekaj tveganj. V primeru prevelikega odmerjanja lahko tkivo odmre (nekroza). Če med ultrazvočno terapijo ali po njej čutite bolečino, o tem takoj obvestite svojega terapevta.

Kdaj in kje ne smemo izvajati ultrazvočne terapije?

  • Akutne okužbe, nalezljive bolezni in vročinska stanja
  • Vnetje površinskih ven s tvorbo strdkov (tromboflebitis)
  • Okluzija globokih ven s krvnim strdkom (flebotomboza, znana tudi kot globoka venska tromboza)
  • Patološko povečana nagnjenost h krvavitvam (hemoragična diateza)
  • "kadilska noga" (periferna arterijska okluzivna bolezen) s stopnjo resnosti 3 ali 4
  • Kožne spremembe (zlasti vnetne)
  • nepojasnjeni tumorji
  • dokazana arterioskleroza ("otrdelost arterij")

Tabu za ultrazvočno terapijo je tudi predel nad brazgotinami po laminektomiji (laminektomija = kirurška odstranitev delov kostnih teles vretenc). Enako velja za predel srca v radiju od 30 do 40 centimetrov pri ljudeh, ki nosijo srčni spodbujevalnik.

Poleg tega obstajajo organi in tkiva, ki jih ne smemo zdraviti z ultrazvokom, na primer moda in zrkla. Pri nosečnicah ultrazvočne terapije tudi ne smemo izvajati v predelu maternice.