Pljučni rak (bronhialni karcinom)

Kratek pregled

  • Simptomi: Na začetku pogosto ni simptomov ali pa le nespecifični simptomi (kot so trdovraten kašelj, bolečine v prsih, utrujenost). Kasneje, npr. težko dihanje, nizka telesna temperatura, huda izguba teže, krvav izpljunek.
  • Glavne oblike pljučnega raka: najpogostejši je nedrobnocelični pljučni rak (s podskupinami). Manj pogost, a bolj agresiven je drobnocelični bronhialni karcinom.
  • Vzroki: predvsem kajenje. Drugi dejavniki tveganja so azbest, arzenove spojine, radon, visoke ravni onesnaževal v zraku in prehrana z nizko vsebnostjo vitaminov.
  • Preiskave: rentgen, računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MRI), preiskava tkivnih vzorcev (biopsije), pozitronska emisijska tomografija (običajno v kombinaciji s CT), krvne preiskave, preiskava sputuma, odvzem in pregled “ pljučna voda« (plevralna punkcija).
  • Terapija: operacija, radioterapija, kemoterapija, lahko tudi druge metode.
  • Prognoza: Pljučni rak se običajno odkrije pozno in je zato redko ozdravljiv.

Pljučni rak: znaki (simptomi)

Izrazitejši znaki pljučnega raka se pojavijo v napredovali fazi. Takrat se lahko na primer pojavi hitra izguba teže, krvav izpljunek in zasoplost.

Če je pljučni rak že metastaziral v druge dele telesa, so običajno prisotni dodatni simptomi. Na primer, metastaze v možganih lahko poškodujejo živce. Možne posledice so glavoboli, slabost, motnje vida in ravnotežja ali celo paraliza. Če so rakave celice prizadele kosti, se lahko pojavi bolečina, podobna osteoartritisu.

Preberite več o različnih znakih pljučnega raka v članku Pljučni rak: simptomi.

Pljučni rak: stopnje

Pljučni rak se kot vsak rak razvije, ko celice propadajo. V tem primeru gre za celice pljučnega tkiva. Degenerirane celice se nenadzorovano razmnožujejo in izpodrivajo zdravo tkivo okoli sebe. Kasneje se posamezne rakave celice lahko razširijo po telesu po krvnih in limfnih žilah. Nato pogosto tvorijo hčerinski tumor (metastaze) drugje.

Pljučni rak: klasifikacija TNM

Shema TNM je mednarodni sistem za opis širjenja tumorja. To pomeni:

  • "T" pomeni velikost tumorja
  • »N« za prizadetost bezgavk (Nodi lymphatici)
  • "M" za prisotnost metastaz

Za vsako od teh treh kategorij ena dodeli številčno vrednost. Kaže, kako napredoval je bolnikov rak.

Natančna klasifikacija TNM za pljučni rak je zapletena. Naslednja tabela je namenjena grobemu pregledu:

TNM

Znak tumorja ob diagnozi

Opombe

Tis

Karcinom in situ (tumor in situ)

Zgodnja oblika raka: tumor je še vedno omejen na izvor, tj. še ni prerasel v okoliško tkivo.

T1

Tumor ima največ 3 cm v največjem premeru, obdan je s pljučnim tkivom ali pljučno pleuro, glavni bronhus pa ni prizadet.

Glavni bronhi so prve veje sapnika v pljučih.

T1 je mogoče dodatno določiti in je zato razdeljen na:

T2

Največji premer tumorja je več kot 3 in max. 5 cm ALI je prizadet glavni bronh ALI je prizadeta poprsnica ALI so zaradi tumorja pljuča delno sesedla (atelektaza) ali delno ali popolnoma vneta

Nadaljnja razčlenitev na:

T3

T4

Največji premer tumorja je > 7 cm ALI so prizadeti drugi organi (npr. diafragma, srce, krvne žile, sapnik, požiralnik, telo vretenca) ALI je v drugem pljučnem režnju dodaten tumorski vozlič

N0

brez prizadetosti bezgavk

N1

Prizadetost bezgavk na isti (telesni) strani kot tumor (ipsilateralno), bezgavk okoli bronhijev (peribronhialno) in/ali bezgavk na korenu pljuč na isti strani

Pljučni koren = točka vstopa pljučnih žil in glavnih bronhijev v pljuča

N2

Prizadetost bezgavk v mediastinumu in/ali na izstopu iz dveh glavnih bronhijev na isti strani

Mediastinum = prostor med obema pljučima

N3

Prizadetost bezgavk v mediastinumu ali na izstopu iz dveh glavnih bronhijev na nasprotni strani (kontralateralno), prizadetost bezgavk na vratu ali nad ključnico na isti ali nasprotni strani

M0

Ni oddaljenih metastaz

M1

Prisotne oddaljene metastaze

Glede na stopnjo metastaze nadaljnja razvrstitev v 3 (nedrobnocelični pljučni rak) ali 2 (drobnocelični pljučni rak) kategoriji: M1a, M1b, (M1c)

T in N lahko sledi "X" namesto številke (TX, NX). To pomeni, da posameznega vidika (T = velikost tumorja, N = prizadetost bezgavk) ni mogoče oceniti.

Različne pljučne kr

Stopnja pljučnega raka 0

Ta stopnja ustreza klasifikaciji Tis N0 Mo, kar pomeni, da obstaja zgodnja oblika raka, ki je še vedno omejena na izvorno tkivo (karcinom in situ). Bezgavke niso prizadete, oddaljenih metastaz še ni.

Pljučni rak stopnje I

Ta stopnja je razdeljena na A in B:

Stopnja IA ustreza klasifikaciji T1 N0 M0. To pomeni, da ima maligni pljučni tumor največji premer tri centimetre, obdaja ga pljučno tkivo oziroma pljučna plevra, glavni bronh pa ni prizadet. Prav tako ni prizadetosti bezgavk in oddaljenih metastaz.

Glede na natančnejšo klasifikacijo velikosti tumorja, kot sta T1a(mi) ali T1c, se IA nadalje deli na IA1, IA2 in IA3.

V stadiju IB je tumor razvrščen kot T2a N0 M0: ima več kot tri do največ štiri centimetre v premeru, ni prizadel bezgavk ali se razširil na druge organe ali tkiva.

Pljučni rak I. stopnje ima najboljšo prognozo in je pogosto še vedno ozdravljiv.

Stopnja II pljučnega raka

Tudi tukaj je razlika med A in B:

Stopnja IIA vključuje pljučne tumorje, razvrščene kot T2b N0 M0: tumor ima premer več kot štiri in ne več kot pet centimetrov. Nobene bezgavke niso prizadete in oddaljenih metastaz ni mogoče zaznati.

V to stopnjo tumorja uvrščamo tudi tumorje velikosti T2 (a ali b) s prizadetostjo bezgavk tipa N1 in brez oddaljenih metastaz (M0).

Enako velja za večje tumorje klasifikacije T3, če niso prizadete nobene bezgavke (N0) in niso nastale oddaljene metastaze (M0).

Tudi v drugi fazi je pljučni rak v nekaterih primerih še vedno ozdravljiv. Je pa zdravljenje nekoliko bolj zapleteno, statistična pričakovana življenjska doba bolnikov je že nižja kot v I. stadiju.

Pljučni rak stopnje III

Stopnja III je nadalje razdeljena na A, B in C:

Stopnja IIIA je prisotna pri tumorjih naslednjih klasifikacij:

  • T1 a do c N2 M0
  • T2 a ali b N2 M0
  • T3 N1 M0
  • T4 N0 M0
  • T4 N1 M0

Stopnja IIIB vključuje naslednje klasifikacije tumorjev:

  • T1 a do c N3 M0
  • T2 a ali b N3 M0
  • T3 N2 M0
  • T4 N2 M0

Stopnja IIIC vključuje tumorje naslednje klasifikacije:

  • T3 N3 M0
  • T4 N3 M0

Preprosto povedano, pljučni rak III. Kar zadeva prizadetost bezgavk, pa obstaja ena izjema: v to stopnjo sodijo tudi zelo veliki tumorji brez prizadetosti bezgavk (T4 N0 M0) – natančneje v stopnjo IIIA.

V III.

Pričakovana življenjska doba in možnosti ozdravitve so v tej fazi zelo nizke, ker je bolezen pri nas že zelo napredovala: tumor je že metastaziral (M1). Velikost tumorja in prizadetost bezgavk takrat nista več pomembni – lahko se spreminjata (poljubno T, poljubno N). Glede na obseg metastaz (M1 a do c) ločimo stadij IVA in IVB.

Vsekakor pa je pri pljučnem raku v četrtem stadiju še vedno možna le paliativna terapija – torej zdravljenje, namenjeno lajšanju simptomov in podaljšanju preživetja.

Drobnocelični pljučni rak: alternativna klasifikacija

Medicinski strokovnjaki razlikujejo med dvema glavnima skupinama pljučnega raka: drobnocelični bronhialni karcinom in nedrobnocelični bronhialni karcinom (glejte spodaj). Oboje je mogoče uprizoriti v skladu z zgoraj omenjeno klasifikacijo TNM in zdraviti na podlagi te klasifikacije.

Vendar pa je bil zgoraj opisani sistem TNM razvit predvsem za nedrobnocelični bronhialni karcinom (ki je veliko pogostejši). Po drugi strani pa za drobnocelični pljučni rak skorajda ni študij o zdravljenju tumorjev, ki bi temeljile na sistemu TNM.

Namesto tega je večina razpoložljivih študij preučevala strategije zdravljenja, ki temeljijo na drugačni klasifikaciji drobnoceličnega bronhialnega karcinoma.

  • "omejena bolezen": enakovredna T3/4 z N0/1 in M0 ali T1 do T4 z N2/N3 in M0. V tej fazi odkrijejo približno 25 do 35 odstotkov vseh primerov drobnoceličnega pljučnega raka.
  • »obsežna bolezen«: to vključuje vse drobnocelične bronhialne karcinome, ki so že oblikovali oddaljene metastaze (M1) – ne glede na velikost tumorja (kateri koli T) in prizadetost bezgavk (kateri koli N). Pri veliki večini bolnikov (60 do 70 odstotkov) je tumor ob diagnozi že v tej napredovali fazi.

Pljučni rak: zdravljenje

Zdravljenje bronhialnega karcinoma je zelo zapleteno. Individualno se prilagodi vsakemu bolniku: v prvi vrsti je odvisno od vrste in razširjenosti pljučnega raka. Vendar imata pri načrtovanju zdravljenja pomembno vlogo tudi bolnikova starost in splošno zdravstveno stanje.

Če je zdravljenje namenjeno ozdravitvi pljučnega raka, ga imenujemo kurativno zdravljenje. Bolniki, pri katerih ozdravitev ni več možna, so deležni paliativne terapije. Cilj je čim bolj podaljšati bolnikovo življenje in ublažiti njegove simptome.

Obstajajo trije glavni terapevtski pristopi, ki se uporabljajo posamezno ali v kombinaciji:

  • Operacija za odstranitev tumorja
  • Kemoterapija s posebnimi zdravili proti hitro rastočim celicam (kot so rakave celice)
  • Obsevanje tumorja (radioterapija)

Poleg tega obstaja nekaj novih terapevtskih pristopov, na primer s tarčnimi zdravili, ki neposredno napadajo rakave celice. Vendar so takšni novi posegi možni le pri določenih bolnikih.

Pljučni rak: operacija

Pljučni rak ima običajno le prave možnosti za ozdravitev, če ga je mogoče operirati. Pri tej operaciji poskuša kirurg odstraniti vse pljučno tkivo, ki ga je prizadel rak. Izreže tudi rob zdravega tkiva. Na ta način želi zagotoviti, da ne ostane nobena rakava celica. Odvisno od razširjenosti bronhialnega karcinoma torej odstranimo enega ali dva pljučna režnja (lobektomija, bilobektomija) ali celo celotno pljučo (pnevmonektomija).

V nekaterih primerih bi bilo smiselno odstraniti celotno pljučno krilo. Vendar bolnikovo slabo zdravstveno stanje tega ne dopušča. Nato kirurg odstrani toliko, kolikor je potrebno, a čim manj.

Na žalost pri mnogih bolnikih ni več možnosti za kirurško ozdravitev pljučnega raka: tumor je v času diagnoze že preveč napredoval. Pri drugih bolnikih bi bil tumor načeloma operabilen. Vendar je pacientova pljučna funkcija tako slaba, da ne bi prenesel odstranitve delov pljuč. V pripravah zato zdravniki s posebnimi pregledi preverijo, ali je operacija primerna za bolnika.

Pljučni rak: kemoterapija

Tako kot številne druge vrste raka je tudi pljučnega raka mogoče zdraviti s kemoterapijo. Pacient dobi zdravila, ki zavirajo delitev hitro rastočih celic, na primer rakavih. To lahko zavira rast tumorja. Ta sredstva se imenujejo kemoterapevtiki ali citostatiki.

Sama kemoterapija ni dovolj za ozdravitev pljučnega raka. Zato se običajno uporablja v kombinaciji z drugimi zdravili. Lahko se na primer daje pred operacijo za zmanjšanje velikosti tumorja (neoadjuvantna kemoterapija). Kirurg mora nato izrezati manj tkiva.

V drugih primerih se kemoterapija izvaja po operaciji: namenjena je uničenju vseh rakavih celic, ki so še prisotne v telesu (adjuvantna kemoterapija).

Za preverjanje učinka kemoterapije se bolnik redno pregleduje z računalniško tomografijo (CT). Na ta način lahko zdravnik vidi, ali mora morda prilagoditi kemoterapijo. Lahko na primer poveča odmerek zdravilne učinkovine ali predpiše drug citostatik.

Pljučni rak: sevanje

Drug pristop k zdravljenju pljučnega raka je obsevanje. Bolniki s pljučnim rakom običajno prejmejo obsevanje poleg druge oblike zdravljenja. Podobno kot pri kemoterapiji se lahko obsevanje izvaja na primer pred operacijo ali po njej. Pogosto se uporablja tudi kot dodatek kemoterapiji. To se imenuje radiokemoterapija.

Nekateri bolniki s pljučnim rakom prejmejo tudi tako imenovano profilaktično kranialno obsevanje. To pomeni, da lobanjo preventivno obsevamo, da preprečimo razvoj možganskih metastaz.

Novi terapevtski pristopi pri pljučnem raku

Znanstveniki že nekaj let raziskujejo nove metode zdravljenja (pljučnega) raka:

Druga novost so imunoterapije. Tu se dajejo zdravila, ki imunskemu sistemu pomagajo pri učinkovitejšem boju proti raku. Kot pri tarčnih terapijah pa to ne deluje pri vseh bolnikih. Več o tej temi si lahko preberete v članku Imunoterapija raka.

Nekatere od teh novih terapij so že odobrene za zdravljenje napredovalega nedrobnoceličnega pljučnega raka. Pri drobnoceličnem bronhialnem karcinomu je zaenkrat samo ena odobritev za imunoterapevtsko zdravilo. Drugi novi terapevtski pristopi se še preizkušajo v preskušanjih.

Drugi ukrepi zdravljenja

Zgornje terapije so neposredno usmerjene na primarni tumor in vse metastaze pljučnega raka. Z napredovanjem bolezni pa se lahko pojavijo različni simptomi in zapleti, ki jih je prav tako treba zdraviti.

  • Tekočina med pljuči in poprsnico (plevralni izliv): aspirira se skozi kanilo (plevralna punkcija). Če se izliv vrne navzgor, lahko med pljuča in poprsnico vstavite majhno cevko, da odteče tekočina. V telesu ostane dlje (drenaža prsnega koša).
  • Krvavitev v bronhih: Takšno krvavitev, povezano s tumorjem, je mogoče ustaviti na primer s specifičnim zaprtjem zadevne krvne žile, na primer med bronhoskopijo.
  • Bolečina pri tumorju: Napredovali pljučni rak lahko povzroči hude bolečine. Nato bolnik prejme ustrezno protibolečinsko terapijo, na primer protibolečinska zdravila v obliki tablet ali injekcij. V primeru bolečih kostnih metastaz lahko obsevanje zagotovi olajšanje.
  • Zasoplost: to lahko ublažimo z zdravili in dajanjem kisika. Pomagajo tudi posebne dihalne tehnike in pravilen položaj pacienta.
  • Huda izguba teže: prizadete bolnike bo morda treba umetno hraniti.
  • Neželeni učinki kemoterapije, kot sta slabost in anemija: Te je mogoče zdraviti z ustreznimi zdravili.

Poleg zdravljenja telesnih težav je zelo pomembno tudi, da je bolnik deležen dobre duševne oskrbe. Psihologi, socialne službe in skupine za samopomoč pomagajo pri soočanju z boleznijo. To izboljša bolnikovo kakovost življenja. V terapevtske koncepte se lahko in morajo vključiti tudi svojci.

Drobnocelični bronhialni karcinom

Na zdravljenje pljučnega raka vpliva vrsta tumorja. Glede na to, katere celice pljučnega tkiva postanejo rakave celice, zdravniki razlikujejo med dvema velikima skupinama pljučnega raka: ena je drobnocelični pljučni rak (SCLC).

Najpomembnejša metoda zdravljenja je kemoterapija. Nekateri bolniki prejemajo tudi obsevanje ali imunoterapijo. Če je tumor še zelo majhen, je lahko koristna tudi operacija.

Več o nastanku, zdravljenju in prognozi te oblike pljučnega raka si lahko preberete v članku SCLC: drobnocelični pljučni rak.

Nedrobnocelični pljučni rak

Nedrobnocelični pljučni rak je najpogostejša oblika pljučnega raka. Pogosto se okrajšava kot NSCLC ("nedrobnocelični pljučni rak"). Strogo gledano izraz "nedrobnocelični pljučni rak" zajema različne vrste tumorjev. Ti vključujejo adenokarcinom in ploščatocelični karcinom.

Za vse nedrobnocelične pljučne karcinome velja naslednje: rastejo počasneje kot drobnocelični pljučni rak in šele kasneje tvorijo metastaze. Po drugi strani pa se ne odzivajo tako dobro na kemoterapijo.

Zdravljenje izbire je torej operacija, če je le mogoče: kirurg skuša popolnoma odstraniti tumor. V naprednejših stadijih se običajno izbere radioterapija in/ali kemoterapija (poleg operacije ali kot alternativa). Pri določenih bolnikih pridejo v poštev tudi novi terapevtski pristopi (tarčne terapije, imunoterapija).

Pljučni rak: vzroki in dejavniki tveganja

Pljučni rak se razvije, ko začnejo – verjetno zaradi genetske spremembe – celice v bronhialnem sistemu nenadzorovano rasti. Zdravniki imenujejo velike in male dihalne poti pljuč (bronhi in bronhiole) kot bronhialni sistem. Medicinski izraz za pljučnega raka je torej bronhialni karcinom. Beseda "karcinom" pomeni maligni tumor, sestavljen iz tako imenovanih epitelijskih celic. Tvorijo pokrivno tkivo, ki oblaga dihalne poti.

Nenadzorovano rastoče celice se zelo hitro razmnožujejo. Pri tem vse bolj izpodrivajo zdravo pljučno tkivo. Poleg tega se lahko rakave celice širijo po krvi in ​​limfnih kanalih ter tvorijo hčerinski tumor drugje. Takšne zasevke imenujemo metastaze pljučnega raka.

Metastaz pljučnega raka ne smemo zamenjevati z metastazami na pljučih: to so hčerinski tumorji v pljučih, ki izvirajo iz rakavih tumorjev drugje v telesu. Na primer, kolorektalni rak in rak ledvičnih celic pogosto povzročita metastaze na pljučih.

Genetske spremembe, ki vodijo v razvoj pljučnega raka, se lahko pojavijo povsem naključno kot del normalne celične delitve (brez očitnega sprožilca) ali pa jih lahko sprožijo dejavniki tveganja.

Kajenje: najpomembnejši dejavnik tveganja

  • dlje ko nekdo kadi
  • prvi je začel kaditi
  • več ko kadi
  • bolj se kadi pasivno

Tudi pasivno kajenje povečuje tveganje za pljučnega raka!

Trenutno zdravniki domnevajo, da od vseh teh dejavnikov tveganje za pljučnega raka najbolj poveča trajanje kajenja.

Vendar ima pomembno vlogo tudi obseg uživanja tobaka: zdravniki merijo bolnikovo prejšnje uživanje cigaret v enotah zavojčkov let. Če nekdo eno leto vsak dan pokadi škatlico cigaret, se to šteje kot "eno leto škatlice". Če nekdo kadi eno škatlico na dan deset let ali dve škatlici na dan pet let, se to šteje kot deset let škatlice. Več kot je paket-let, večje je tveganje za pljučnega raka.

Poleg števila pokajenih cigaret igra vlogo tudi vrsta kajenja: več dima kot vdihnete, slabše je za vaša pljuča. Na tveganje za nastanek pljučnega raka vpliva tudi vrsta cigarete: še posebej škodljive so močne cigarete ali celo brez filtra.

Da bi se torej zaščitili pred pljučnim rakom, morate prenehati kaditi! Takrat si lahko opomorejo tudi pljuča in prej ko prenehate kaditi (torej krajša je vaša kadilska kariera), tem bolje. Potem se tveganje za pljučni rak spet zmanjša.