Merjenje koničnega pretoka: kako pogosto je potrebno?
Da bi dobili dober pregled nad stanjem svojih bronhijev pri obstruktivnih boleznih dihalnih poti, kot sta astma ali KOPB, bi morali bolniki vsaj enkrat na dan opraviti meritev največjega pretoka. V določenih primerih so pogostejše meritve priporočljive tudi v situacijah, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost dihalnih poti (npr. večji telesni napor, okužbe dihal, stik z alergenimi snovmi pri astmi). Tudi če se stanje vašega dihanja iz neznanih razlogov opazno poslabša, je najbolje, da prizadeti neposredno izmerijo največji pretok.
Merjenje največjega pretoka: kako to narediti pravilno
Če želite pridobiti smiselne vrednosti tega samotestiranja, morate meritev izvesti pravilno. Prepričajte se, da vedno opravite test ob približno istem času dneva – običajno kmalu po zaužitju vašega bronhodilatatorja. Kako pravilno izvesti meritev:
- Najprej nastavite kazalec na merilniku največjega pretoka na nič.
- Stojte pokonci, držite napravo vodoravno pred usti in enkrat izdihnite ter nato globoko vdihnite.
- Po tem, ko za kratek trenutek zadržite vdihani zrak, tesno ovijte ustnik z ustnicami.
Vaš dih premakne kazalec merilne naprave (ali digitalnega zaslona) na vrednost maksimalne hitrosti pretoka. Iz tega lahko pridobite informacije o širini dihalnih poti v primerjavi s prejšnjimi meritvami. Za izravnavo posameznih nihanj meritev opravite trikrat zaporedoma. Veljavna je najvišja izmerjena vrednost. To vnesite v dnevnik najvišjega pretoka (glejte spodaj: Dokumentacija).
Merilnik največjega pretoka: normalne vrednosti
Kot vse vrednosti respiratorne funkcije se tudi standardne vrednosti največjega pretoka razlikujejo glede na bolnika. Odrasli imajo na primer drugačno normalno območje kot otroci, saj so vrednosti med drugim odvisne od velikosti telesa. Drugi vplivni dejavniki so bolnikova starost in spol. Vrednosti, ki jih lahko (in morate) doseči, so odvisne tudi od osnovne bolezni: ljudje z izrazito astmo na primer običajno dosežejo nižje vrednosti kot njihovi vrstniki z zdravimi pljuči, tudi ob dobrem zdravljenju z zdravili.
Obstaja ustrezna tabela najvišjega pretoka, tako da vam ni treba ločeno izračunati normalnih vrednosti najvišjega pretoka. Primerno tabelo zase dobite pri svojem zdravniku ali jo najdete na internetu.
Merjenje koničnega pretoka: Kaj pomenijo izmerjene vrednosti?
Če pa vrednosti najvišjega pretoka sčasoma padejo, to kaže na zoženje dihalnih poti. V tem primeru vaša trenutna terapija očitno ne zadostuje. Čim prej se posvetujte s svojim zdravnikom o prilagoditvi zdravil.
Bolniki se lahko naučijo natančnejših načinov vrednotenja meritev najvišjega pretoka na tečajih usposabljanja za astmo, na primer pogosto uporabljen sistem semaforja.
Merjenje koničnega pretoka: dokumentacija
Bolniki s kroničnimi boleznimi dihal, kot je astma, morajo redno beležiti vrednosti merilnika najvišjega pretoka, simptome in pomembne dogodke, kot je stres ali bolezen, v dnevnik astme. To evidenco morajo predložiti ob pregledu pri zdravniku. Tako zdravnik lažje ugotovi vzrok za morebitne spremembe pljučne funkcije in hitro preveri uspešnost terapije.
V svoj dnevnik najvišjega pretoka si zabeležite tudi, katera zdravila (ne le tista za bolezni dihal!) ste jemali pred meritvijo najvišjega pretoka, saj lahko vplivajo na stanje vaših bronhijev.
