Popolni sindrom cauda
Eden govori o popolnem sindromu cauda, ko je celotna spodnja hrbtenjača je stisnjen na območju cauda equina in hrbtenice živci kažejo popolno izgubo funkcije. Tako je popolni sindrom cauda razvrščen kot tako imenovani sindrom preseka. Ker vse hrbtenice živci so stisnjeni, je navadno prisoten celoten spekter simptomov, značilnih za sindrom cauda. Sem spadajo paraliza spodnjega dela noga, fleksorji stopal in prstov ter glutealne mišice, inkontinenco zaradi ohromelosti mehurja in anus mišice, izguba refleks, pa tudi motnje občutljivosti na notranji strani stegen, zadnjem delu nog in zunanjem robu stopala. Popolni žvečilni sindrom je akutna nevrološka nujnost in ga je treba čim prej zdraviti z nevrokirurgijo, saj se sčasoma tveganje za nepopravljivo škodo znatno poveča.
Nepopolni sindrom cauda
Pri nepopolnem sindromu caude so stisnjeni le deli snopa hrbteničnega živca. Zato ni popolne izgube funkcije. Pri nepopolnem sindromu cauda je natančna resnost simptomov odvisna od natančne lokacije kompresije na hrbtenjača. Na primer, paraliza se lahko pojavi samo na eni strani telesa, medtem ko druga stran ni prizadeta. Poleg tega je mogoče zaznati le motorične ali senzorične pomanjkljivosti brez kakršne koli funkcionalne okvare urinske in fekalne kontinence.
Simptomi žvečilnega sindroma
Popolni cauda sindrom spremlja paraliza spodnjega dela noga, upogibalke stopal, prstov na nogah in gluteusu ter druge, včasih zelo stresne simptome. Ker je celina mehurja in rektum je pod nadzorom hrbtenice živci ki ležijo pod L5, sindrom cauda običajno povzroči začasno inkontinenco, ki je lahko tudi nepopravljiva, odvisno od tega, kako dolgo traja, dokler se terapija ne začne. Poleg tega žvečilni sindrom pogosto spremlja hud bolečina posledica stiskanja hrbteničnih živcev. Nadaljnji simptom popolnega žvečilnega sindroma je izguba občutljivosti na področju notranjih strani nog, presredka in hrbta nog.
Erektilna disfunkcija lahko se pojavijo tudi pri moških. Izraz zastajanje urina pomeni, da mehurja ne more več opravljati svoje funkcije uriniranja in se v njem kopiči urin. Posledica kavdinega sindroma je tako imenovani mlitav mehur.
Tu mišice stene mehurja ne prejemajo več informacij od hrbtenjača in zato ostajajo ohlapni. Odsevi tudi niso več prisotni. Ker mišice mehurja zdaj ne dobijo nobenih informacij, da bi se napele in s tem izpraznile mehur, se urin zbira v mehurju.
Ta postopek lahko poleg ponavljajočih se okužb sečil povzroči kopičenje urina, sčasoma pa tudi do večje okvare ledvic. Da bi preprečili ta proces, se zatečemo k tako imenovani intermitentni samokateterizaciji. Pri tem postopku lahko bolniki sami vstavijo kateter v svoj mehur in ga tako izpraznijo.
Poleg primera zastajanje urina kot je opisano zgoraj, lahko sindrom cauda vodi tudi do uriniranja in blata inkontinenco. Prva pogosto predstavlja tako imenovano prelivno inkontinenco, ki se pojavi, ko je mehur tako močno napolnjen z urinom, da ustvarja prevelik pritisk. Rezultat je nenamerno izločanje urina.
In fekalna inkontinenca, ohlapnost zunanje mišice zapiralke igra glavno vlogo, kar pomeni, da iztrebljanja ni več mogoče namerno nadzorovati. Izraz mehur in rektum disfunkcija opisuje spekter simptomov, ki poleg sečil in fekalna inkontinenca, vključuje senzorične motnje v spolovilih in analnem predelu ter preostali urinski občutek. Ta motnja predstavlja nevrološko nujnost in zahteva takojšnje razjasnitev in zdravljenje, da se preprečijo nepopravljive posledice. Najpogostejši vzrok za mehur in rektum disfunkcija je sindrom cauda.
Vsi članki v tej seriji:
