Ledvični rak: vzroki, simptomi, zdravljenje

Kratek pregled

  • Kaj je rak ledvic (ledvični karcinom)? Maligni tumor ledvic, pri čemer je najpogostejša različica rak ledvičnih celic (karcinom ledvičnih celic). Večina bolnikov je starejših moških.
  • Simptomi: Običajno na začetku ni, kasneje običajno kri v urinu in bolečine v ledvicah/boku. Tumor je lahko otipljiv. Drugi možni simptomi: utrujenost, vročina, pomanjkanje apetita, izguba teže, anemija, visok krvni tlak in morebitni znaki metastaz, kot so bolečine v kosteh, zasoplost, glavoboli itd.
  • Vzroki: Niso natančno znani. Dejavniki tveganja so kajenje, debelost, visok krvni tlak, končna odpoved ledvic, genetska predispozicija in visoka starost.
  • Diagnostika: posvet med zdravnikom in bolnikom, fizični pregled, laboratorijske preiskave, slikanje (ultrazvok, računalniška tomografija, magnetna resonanca), po potrebi biopsija. Nadaljnji pregledi za širjenje tumorja.
  • Terapija: po možnosti kirurška odstranitev. Če je tumor majhen, aktivno spremljanje ali ablativna terapija (npr. destrukcija s mrazom). V napredovalih stadijih kot alternativa ali dodatek k operaciji, medikamentozni terapiji, radioterapiji.
  • Prognoza: Razmeroma dobra, če je rak ledvic pravočasno odkrit in zdravljen. Če pa že obstajajo metastaze ledvičnega raka, je pričakovana življenjska doba (možnost preživetja) obolelih bistveno krajša.

Kaj je ledvični rak?

Daleč najpogostejša različica pri odraslih je rak ledvičnih celic (ledvičnocelični karcinom, adenokarcinom ledvic). Razvije se iz epitelijskih celic nefrona (nefron = osnovna funkcionalna enota ledvic). Poznamo različne vrste karcinoma ledvičnih celic: Daleč najpogostejši je tako imenovani svetlocelični karcinom; manj pogosta sta na primer papilarni karcinom in karcinom duktusa Bellini.

Ta članek se nanaša predvsem na karcinom ledvičnih celic!

Poleg karcinoma ledvičnih celic pod izraz rak ledvic spadajo tudi drugi maligni tumorji ledvic. Sem sodi na primer redkejši karcinom ledvičnega pelvisa. Razvije se iz tkiva sečil, ki izvira iz ledvic.

Pri otrocih najpogostejša oblika malignega tumorja ledvic ni karcinom ledvičnih celic, temveč tako imenovani nefroblastom (Wilmsov tumor). Razvije se iz celic, ki spominjajo na ledvične celice zarodka, zato ga imenujemo embrionalni tumor. Na splošno pa otroci redko razvijejo maligni tumor ledvic.

Ledvične metastaze in metastaze ledvičnega raka

V nekaterih primerih se maligna tvorba v ledvicah ne izkaže za rak ledvic, temveč za metastazo druge vrste raka nekje v telesu. Takšne zasevke v ledvicah lahko povzroči na primer pljučni rak ali rak dojke.

Takoj ko se pojavijo prve metastaze, se pri bolnikih z rakom ledvic poslabša prognoza in možnosti ozdravitve.

Delovanje ledvic

Parne ledvice opravljajo vitalne naloge v telesu: predvsem neprekinjeno filtrirajo kri, med drugim izločajo škodljive snovi, ki se nato izločajo z urinom, ki ga proizvajajo.

Ledvice pomagajo tudi pri uravnavanju ravnovesja vode in elektrolitov ter kislinsko-bazičnega ravnovesja. Nenazadnje proizvajajo dva hormona: renin (pomemben za uravnavanje krvnega tlaka) in eritropoetin (sodeluje pri uravnavanju nastajanja eritrocitov).

Več o teh nalogah ledvic si lahko preberete v članku Delovanje ledvic.

Rak ledvic: pogostost

Rak ledvic – daleč najpogostejša vrsta raka ledvičnih celic – prizadene predvsem starejše moške. Na splošno je to precej redka oblika raka:

V Nemčiji je Center za podatke o registru raka (Inštitut Roberta Kocha) leta 14,029 zabeležil skupno 2017 novih primerov, pri 8,864 moških in 5,165 ženskah. To pomeni, da je rak ledvic v tem letu predstavljal nekaj manj kot 2.9 odstotka vseh novih primerov raka* (489,178).

Kako prepoznati raka ledvic?

Rak ledvic (karcinom ledvičnih celic) pogosto dolgo časa ne povzroča nobenih simptomov. Prvi simptomi se običajno pojavijo šele v naprednejših fazah – ko tumor doseže določeno velikost in/ali je metastaziral v bolj oddaljene predele: rak ledvic nato pogosto povzroči kri v urinu (hematurijo) in bolečine v predelu ledvic ali bolečine v boku . Pri nekaterih bolnikih je tumor mogoče čutiti.

Splošni simptomi raka ledvic lahko vključujejo utrujenost, zvišano telesno temperaturo, izgubo apetita in neželeno hujšanje. Vendar so ti simptomi zelo nespecifični – lahko se pojavijo tudi pri drugih oblikah raka in številnih drugih boleznih.

Drugi možni simptomi raka ledvic so visok krvni tlak (hipertenzija), anemija in povišana raven kalcija v krvi (hiperkalcemija). Jetrna disfunkcija s povečanjem alkalne fosfataze (AP) v krvi – znana kot Staufferjev sindrom – je značilna za karcinom ledvičnih celic.

Pri moških je lahko nadaljnji znak raka ledvic: če tumor vdre v eno od ledvičnih ven, se lahko razvije krčna vena v modu (varikokela).

Metastatski rak ledvic: simptomi

Rak ledvic: vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki za nastanek raka ledvic ali raka ledvičnih celic so še vedno večinoma neznani. Vendar pa obstajajo številni dokazani dejavniki tveganja, ki spodbujajo nastanek bolezni. Tej vključujejo

  • kajenje
  • debelost
  • Visok krvni tlak
  • Terminalna ledvična insuficienca: To se nanaša na kronično ledvično odpoved v stopnji 5 (končna faza). Možni vzroki so okvara ledvic zaradi sladkorne bolezni ali visokega krvnega tlaka ter policistična bolezen ledvic (genetska bolezen, pri kateri se v ledvicah oblikujejo številne votline, napolnjene s tekočino).
  • Genetska predispozicija: V redkih primerih dedne genetske mutacije prispevajo k razvoju raka ledvičnih celic (dedni karcinom ledvičnih celic). Najpogostejši med njimi je von Hippel-Lindauov sindrom, ki ga povzročajo mutacije v genu VHL. Znatno povečajo tveganje za svetlocelični karcinom (najpogostejša oblika raka ledvičnih celic).

Višja starost je povezana tudi s povečanim tveganjem za raka ledvic. Na pričakovano življenjsko dobo in prognozo takrat največkrat vplivajo spremljajoče bolezni, ki se zelo pogosto pojavijo v starosti (npr. bolezni srca in ožilja).

Vpliv prehrane nejasen

Povezave med prehranskimi dejavniki in tveganjem za raka ledvičnih celic so protislovne. Prav tako ni dokazov, da bi uživanje sadja in zelenjave preprečilo nastanek tumorjev. Na splošno trenutno razpoložljivi podatki ne omogočajo sklepanja o morebitnem vplivu nekaterih živil ali hranil na razvoj raka ledvičnih celic.

Kako se diagnosticira rak ledvic?

Ledvični rak (rak ledvičnih celic) se vse pogosteje odkrije po naključju: v okviru preiskav, ki se izvajajo iz drugih razlogov (npr. ultrazvočni pregled ali računalniška tomografija trebuha), veliko bolnikov naleti na maligni tumor ledvic. Pogosto je še precej majhen, torej ne zelo napreden.

V drugih primerih se diagnoza ledvičnega raka postavi šele, ko bolnik zaradi simptomov že napredovalega tumorja obišče zdravnika.

Medicinska anamneza in fizični pregled

V primeru nepojasnjenih simptomov se najprej rutinsko vzame anamneza (anamneza): zdravnik natančno vpraša, kakšne težave ima bolnik, kako izrazite so in kako dolgo trajajo. Vprašal vas bo tudi o morebitnih predhodnih ali osnovnih boleznih.

Vendar so za diagnosticiranje raka ledvic potrebne dodatne preiskave. Obstajajo tudi preiskave, s katerimi lahko ugotovimo razširjenost raka (npr. prisotnost metastaz). To je pomembno za načrtovanje zdravljenja.

Laboratorijski testi

Z laboratorijskimi preiskavami lahko odkrijemo patološke spremembe v vzorcih bolnikove krvi in ​​urina. Če obstaja sum na raka ledvic, se določijo krvne vrednosti, kot so krvna slika, koagulacija krvi in ​​elektroliti v krvi (kot so natrij, kalij, kalcij). Poleg tega se merijo raven alkalne fosfataze (AP), ledvične vrednosti v krvi in ​​urinu ter jetrne vrednosti.

Urin se pregleda tudi na prisotnost krvi (hematurija). Včasih je ta vsebnost krvi tako velika, da je urin vidno rdečkaste barve (makrohematurija). V drugih primerih so v urinu odkrite nevidne količine krvi (mikrohematurija).

Slikovni postopki

Če je ledvični tumor določene velikosti, ga je običajno mogoče odkriti z ultrazvočnim pregledom (sonografijo). Računalniška tomografija (CT) omogoča veliko večjo ločljivost slike. To je standardni postopek za odkrivanje majhnih tumorjev ledvic. Uporablja se tudi za določitev razširjenosti raka (stadije) in za načrtovanje kirurške odstranitve tumorja.

Biopsija

Slikanje običajno zadostuje za zanesljivo diagnozo raka ledvic (raka ledvičnih celic). Če pa je diagnoza tudi kasneje nejasna, je možno vzeti vzorec tkiva in ga pregledati pod mikroskopom (biopsija). Vendar je to treba storiti le, če je izbira zdravljenja odvisna od rezultatov pregleda. Če je po drugi strani že na začetku jasno, da bo nejasen ledvični tumor na primer kirurško odstranjen, vzorca tkiva ne smete vzeti vnaprej.

Razlog za to je, da je jemanje vzorca povezano z določenimi tveganji (vključno s krvavitvijo). Biopsija ledvice je zato priporočljiva le v določenih primerih – na primer pri odločanju o zdravljenju nejasnega ledvičnega tumorja. Poleg tega je treba ali je mogoče izvesti biopsijo v naslednjih primerih za potrditev diagnoze:

  • pred ablacijsko terapijo – torej pred ciljanim uničenjem tumorskega tkiva z uporabo mraza (krioablacija) ali toplote (radiofrekvenčna ablacija)
  • pri bolnikih z metastazami pred načrtovano odstranitvijo ledvice (citoreduktivna nefrektomija)

Nasprotno pa biopsija ni priporočljiva pri cističnih tumorjih ledvic (= tumorji ledvic z votlinami, napolnjenimi s tekočino). Eden od razlogov za to je možno tveganje, da tekočina ciste med vzorčenjem uhaja v zdravo tkivo in s tem širi tumorske celice.

Biopsijo je treba izvesti kot biopsijo z iglo. Pod ultrazvočnim ali CT nadzorom se fina votla igla "izstreli" v tumorsko tkivo preko trebušne stene z uporabo prebijalne naprave, da se pridobi cilindrični vzorec tkiva. Vzeti je treba vsaj dva taka cilindra tkiva. Pred biopsijo bolnik dobi lokalni anestetik.

Nadaljnji pregledi

Ko je diagnoza raka ledvic (rak ledvičnih celic) potrjena, je pomembno ugotoviti, kako daleč se je rak že razširil po telesu (diagnostika razširjenosti). Katere preiskave so za to potrebne in koristne, je odvisno od posameznega primera.

Na primer, vsi bolniki brez simptomov, katerih ledvični tumor je večji od treh centimetrov, bi morali imeti računalniško tomografijo prsnega koša (torakalni CT). Večji kot je tumor, večja je verjetnost metastaz, na primer v pljučih.

Če obstaja sum na možganske metastaze (npr. zaradi epileptičnih napadov, paralize, glavobolov), se priporoča slikanje lobanje z magnetno resonanco (kranialni MRI). Za boljšo sliko je treba bolniku pred preiskavo vbrizgati kontrastno sredstvo.

Ob morebitnih znakih metastaz v kosteh (npr. bolečina) bolniku pregledamo celotno telo s CT ali MRI (CT ali MRI celega telesa).

Rak ledvic: terapija

Stopnja tumorja ima največji vpliv na vrsto zdravljenja raka ledvic. Vendar pa se pri načrtovanju zdravljenja upošteva tudi bolnikova starost in splošno zdravstveno stanje.

Načeloma se lokaliziran (nemetastatski) rak ledvičnih celic operira, če je to mogoče: če je možno popolnoma izrezati maligni tumor, je rak ledvic ozdravljiv. V nekaterih primerih majhnih tumorjev ledvic se lahko kot alternativa operaciji izbere aktivni nadzor ali ablativna terapija.

Pri karcinomu ledvičnih celic z metastazami ozdravitev običajno ni več mogoča – torej ni kurativne terapije, ki bi bila usmerjena v ozdravitev. Namesto tega ljudje z terminalnim rakom ledvic prejmejo paliativno terapijo. S tem želimo preprečiti ali ublažiti simptome, izboljšati kakovost bolnikovega življenja in podaljšati njegovo življenje. V ta namen so na voljo različne možnosti zdravljenja.

Na primer, tumor na ledvicah in posamezne metastaze je mogoče zdraviti lokalno z operacijo in/ali radioterapijo. Poleg tega so na voljo zdravila za zdravljenje raka ledvic, ki prizadenejo celotno telo (sistemsko zdravljenje).

Aktivni nadzor

V primeru majhnega karcinoma ledvičnih celic, ki še ni metastaziral, je zdravljenje lahko omejeno na aktivni nadzor. To vključuje redne preglede, pri katerih se rast tumorja preverja s slikovnimi tehnikami.

Takšen aktivni nadzor je lahko koristen za bolnike, za katere bi bila kirurška odstranitev tumorja ali druge oblike zdravljenja raka preveč stresna – na primer bolniki z drugimi boleznimi in/ali omejeno pričakovano življenjsko dobo. Aktivni nadzor je tudi možna strategija za bolnike, ki zavračajo kirurško ali ablativno terapijo (glejte spodaj) svojega majhnega ledvičnega tumorja.

Če aktivno spremljani tumor raste, strokovnjaki priporočajo kirurško odstranitev.

Ablativna terapija

Možna alternativa aktivnemu nadzoru bolnikov z majhnim karcinomom ledvičnih celic ter dodatnimi boleznimi in/ali omejeno pričakovano življenjsko dobo je ablativna terapija. To vključuje neposredno uničenje tumorskega tkiva brez večjih operacij. To se običajno izvaja z uporabo mraza (krioablacija) ali toplote (radiofrekvenčna ablacija):

  • Radiofrekvenčna ablacija (RFA): Tudi tu se sondo vstavi v ledvični tumor preko trebušne stene ali med laparoskopijo. Z izmeničnim tokom segreje rakasto tkivo na 60 do 100 stopinj Celzija, kar ga uniči.

V obeh primerih se vstavljanje in »delo« sonde spremlja na zaslonu s pomočjo slikovnih tehnik (kot sta ultrazvok ali CT).

Kirurgija: različne tehnike

Obstajajo različne možnosti in tehnike kirurškega zdravljenja raka ledvičnih celic.

Nemetastatski rak ledvic: operacija

Kirurška odstranitev je zdravljenje izbire pri nemetastatskem raku ledvičnih celic. Kjer koli je to mogoče, to vključuje operacijo za ohranitev organov (delna nefrektomija): Kirurg izreže le del ledvice, ki ga je prizadel rak. Pri tem skrbi, da ohrani čim več zdravega ledvičnega tkiva.

Poseg se običajno izvede kot odprta operacija, torej preko daljšega reza (odvisno od lokacije tumorja, npr. na trebuhu ali boku).

Nemetastatskega karcinoma ledvičnih celic ni mogoče vedno odstraniti tako, da preostali del ledvice ostane nedotaknjen. V tem primeru je treba odstraniti celoten organ, kar zdravniki imenujejo radikalna nefrektomija. Običajno pa to ni problem – druga, zdrava ledvica lahko sama prevzame vse ledvične funkcije.

Če imajo bolniki z nemetastatskim rakom ledvičnih celic povečane bezgavke, jih je mogoče kirurško odstraniti, da bi v njih pregledali rakave celice. Če slikovne preiskave pred ali med operacijo pokažejo, da je z rakom prizadeta tudi nadledvična žleza, odstranimo tudi to.

Metastatski rak ledvic: operacija

Če se je rak ledvičnih celic že razširil na druge organe, ga s kirurško odstranitvijo ni več mogoče pozdraviti. Kljub temu je v nekaterih primerih morda smiselno izrezati maligni tumor ledvic. To lahko ublaži simptome, kot sta lokalna bolečina in krvavitev. Operacija lahko celo podaljša bolnikovo preživetje.

Sistemska terapija

V primeru napredovalega in/ali metastatskega raka ledvičnih celic se običajno dajejo zdravila proti raku, ki delujejo na celotno telo (tj. sistemsko). Na voljo so naslednje skupine snovi:

  • Zaviralci mTOR (temsirolimus, everolimus): encim mTOR je na splošno pomemben za rast in oskrbo celic. Rakaste celice vsebujejo posebno veliko tega encima in zato lahko nenadzorovano rastejo in se množijo. Zaviralci mTOR omejujejo to proliferacijo rakavih celic.
  • Zaviralci kontrolnih točk: Imunske kontrolne točke so kontrolne točke imunskega sistema, ki po potrebi omejujejo imunske reakcije (npr. proti lastnim celicam telesa). Nekateri rakavi tumorji (na primer rak ledvic) lahko aktivirajo te »zavore« in se tako zaščitijo pred napadom imunskega sistema telesa. Zaviralci kontrolnih točk (kot sta pembrolizumab, nivolumab) odstranijo te »zavore«.
  • Protitelesa VEGF: Umetno proizvedeno protitelo bevacizumab zavira določena vezavna mesta za rastne faktorje (receptorje VEGF) in s tem nastanek novih krvnih žil, ki jih rastoči tumor ledvic potrebuje za svojo oskrbo.

Zdravniki se od primera do primera odločijo, katero zdravilo je za bolnika z rakom ledvic najprimernejše. Učinkovine so pogosto kombinirane, na primer pembrolizumab in aksitinib. Protitelesa proti VEGF bevacizumaba prav tako ne dajemo samostojno pri raku ledvičnih celic. Namesto tega je vedno kombiniran z interferonom – učinkovino, ki zavira rast rakavih celic.

»Klasično« zdravljenje z zdravili za večino oblik raka je kemoterapija. Vendar pa to ni možnost zdravljenja raka ledvic – tj. metastatskega raka ledvičnih celic –, ker je na splošno neučinkovito.

Lokalno zdravljenje metastaz ledvičnega raka

Tudi metastaze ledvičnega raka (pljuča, kosti itd.) se pogosto zdravijo lokalno. Cilj je povečati možnosti za ozdravitev ali – če je bolezen preveč napredovala – ublažiti ali preprečiti simptome (kot je bolečina).

Odvisno od lokacije, velikosti in števila metastaz se lahko uporabi kirurška odstranitev in/ali obsevanje (radioterapija). V določenih okoliščinah (npr. pri nekaterih metastazah v možganih) lahko slednja poteka tudi v obliki stereotaktične radioterapije. V tem primeru se maligni tumor zelo natančno obseva iz različnih zornih kotov z visoko intenzivnostjo.

Podporna terapija

Glede na potrebe ciljano zdravimo simptome raka ledvic in druge posledice raka oziroma zdravljenje raka. Primeri

To protibolečinsko terapijo lahko včasih koristno dopolnimo z drugimi zdravili (sočasnimi zdravili, kot so mišični relaksanti).

V primeru anemije, ki je posledica raka ali zdravljenja raka, bodo prizadeti morda potrebovali transfuzijo krvi.

Bolniki z rakom na splošno pogosto trpijo zaradi izrazite izčrpanosti (utrujenosti). Strokovnjaki priporočajo individualno prilagojeno vzdržljivostno vadbo kot del vadbene terapije.

Bolniki z ledvičnim rakom s kostnimi zasevki morajo prejemati zdravila za preprečevanje zlomov kosti – bisfofonate ali monoklonsko protitelo denusomab v kombinaciji s kalcijem in vitaminom D.

Rak ledvic: potek bolezni in prognoza

Večino bolnikov zanima predvsem eno vprašanje: ali je rak ledvic ozdravljiv? Pravzaprav je napoved za najpogostejšo obliko – rak ledvičnih celic – razmeroma ugodna v primerjavi s številnimi drugimi oblikami raka.

V posameznih primerih pa so možnosti za ozdravitev odvisne od tega, kako velik je tumor na ledvici in kako daleč je že razširjen ob diagnozi. Velja naslednje: zgodnejša kot sta diagnoza in zdravljenje, boljša je prognoza raka ledvic.

Na možnost ozdravitve ledvičnega raka (raka ledvičnih celic) vpliva tudi bolnikova starost in morebitne spremljajoče bolezni.

Rak ledvic: oskrba in rehabilitacija

Tudi po končanem zdravljenju raka ledvic bolniki ne ostanejo sami. Naslednji koraki so oskrba in rehabilitacija.

Porodna oskrba

Udeležba na priporočenih kontrolnih pregledih po raku ledvic je zelo pomembna. Kontrolni pregledi so med drugim namenjeni zgodnjemu odkrivanju morebitnega relapsa (ponovitve) ledvičnega raka in (novih) metastaz. Prav tako je pomembno spremljati bolnikovo delovanje ledvic.

Kontrolni pregledi rutinsko vključujejo posvet med zdravnikom in bolnikom (zdravstvena anamneza), fizične in laboratorijske preiskave ter slikovno preiskavo trebuha in po potrebi prsnega koša (ultrazvok in/ali računalniška tomografija ali slikanje z magnetno resonanco).

Kako pogosto in kako dolgo je bolnik z ledvičnim rakom povabljen na kontrolne preglede, je v veliki meri odvisno od njegovega tveganja za ponovitev bolezni (nizko, srednje, visoko). Načeloma se priporoča več kontrolnih pregledov v obdobju več let. Sprva so predvideni v krajših intervalih (npr. vsake tri mesece), kasneje v daljših intervalih (letno).

Rehabilitacija po raku ledvic

Podrobnosti rehabilitacijskega programa so odvisne od bolnikovih potreb. Vseeno pa so vključene komponente iz različnih strok, na primer iz medicine, psihologije, fizioterapije, delovne terapije in športne terapije.

Na primer, zdravniki na rehabilitaciji poskrbijo za obstoječe neželene učinke zdravljenja raka, kot so poškodbe živcev zaradi operacije (npr. z elektroterapijo). Psihološke individualne in skupinske seje ter učenje tehnik sproščanja so lahko v pomoč pri spoprijemanju s psihološkimi posledicami, kot so anksioznost, depresija ali potrtost. Telesno pripravljenost lahko povečamo s prilagojeno vadbeno terapijo. Toplotni obkladki, prehranski nasveti in socialno svetovanje (npr. ob vrnitvi na delo) so prav tako lahko del raznolike rehabilitacije po raku ledvic.

Rak ledvic: kako se soočate z boleznijo?

Rak ledvic je resna bolezen. Soočanje z njo in zdravljenje od vas kot bolnika zahtevata veliko psihične in fizične moči. Pomagate lahko na različnih ravneh, da bi se čim bolje spopadli s tem težkim časom.

Ledvični rak in prehrana

Med zdravljenjem raka ledvic bodo zdravniki spremljali vaš prehranski status. To jim bo omogočilo, da sprejmejo protiukrepe v primeru obstoječega ali grozečega pomanjkanja hranil. Prehranski nasveti ali prehranska terapija so lahko v tem primeru v pomoč – morda tudi po končanem zdravljenju v okviru rehabilitacije.

Bolniki z ledvičnim rakom, ki imajo ledvično oslabelost (ledvična insuficienca), morajo posebno pozornost posvetiti lastni prehrani – bodisi neodvisno od raka bodisi kot posledica zdravljenja raka. Dolgoročno morajo paziti, da ne zaužijejo preveč beljakovin – njihova razgradnja bi lahko preveč obremenila oslabljene ledvice. Nutricionist lahko svetuje o potrebnih spremembah prehrane.

Na splošno se morajo bolniki z rakom ledvic izogibati tudi čezmernemu uživanju alkohola.

Rak ledvic & vadba

Šport in gibanje nista dobra le za telo, ampak tudi za dušo. Zato naj bolniki z ledvičnim rakom že med zdravljenjem raka začnejo s fizioterapijo in vadbo. Med rehabilitacijo je treba redno izvajati ciljno in individualno prilagojeno telesno dejavnost.

Med rehabilitacijo pacienti prejmejo tudi nasvete za bodoče usposabljanje doma.

Rak ledvic in psihološka podpora

Mnogi bolniki in njihovi svojci imajo težave pri soočanju s tako hudo boleznijo, kot je rak ledvic. Že sama diagnoza je lahko težko breme. Temu so dodani še stresi in skrbi v obdobju zdravljenja in po zdravljenju raka.

V takih primerih lahko pomaga strokovna podpora psihoonkološko usposobljenih specialistov. Takšni strokovnjaki se osredotočajo na psihične in fizične učinke raka ter prizadetim pomagajo, da se lažje spopadejo.

Po mnenju strokovnjakov bi morali bolniki z rakom in njihovi svojci imeti možnost psihosocialnega svetovanja in zdravljenja skozi celotno fazo bolezni in zdravljenja. Po potrebi se o tem posvetujte s svojim zdravnikom! Z vami se lahko pogovorijo o vaših skrbeh in strahovih in/ali vas povežejo z ustreznimi poklicnimi kontakti.

Rak ledvic in komplementarna terapija

  • Akupunktura
  • homeopatija
  • terapija z omelo
  • hipertermija

Če želite tovrstne metode uporabljati kot dopolnilo – torej komplementarno – konvencionalnemu (»ortodoksnemu«) zdravljenju raka ledvic, se morate najprej posvetovati s svojim zdravnikom. On ali ona vam lahko svetuje o možnih tveganjih in interakcijah.

Niso pa primerne kot alternativne metode zdravljenja – strokovnjaki za raka močno odsvetujejo uporabo akupunkture ipd. kot nadomestka za konvencionalno zdravljenje raka ledvic.

Splošno uveljavljenih definicij za »komplementarno medicino« in »alternativno medicino« ni. Oba izraza se včasih uporabljata zamenljivo. Na splošno pa se komplementarne terapije razlikujejo od alternativnih terapij po tem, da ne postavljajo pod vprašaj vrednosti in pristopa konvencionalne medicine (»konvencionalna medicina«), ampak se vidijo kot komplementarne z njo.