Kaj je sistem renin-angiotenzin-aldosteron?
Renin-angiotenzin-aldosteronski sistem (RAAS, pogosto nepravilno imenovan sistem RAAS) nadzoruje vodno in elektrolitsko ravnovesje našega organizma in tako odločilno vpliva na krvni tlak:
Ker je delovanje našega obtočila odvisno od natančne regulacije volumna krvi, so potrebni mehanizmi za kratkoročno uravnoteženje volumna tekočine znotraj in zunaj krvnih žil (intra- in ekstravaskularnih). Sistem renin-angiotenzin-aldosteron ključno sodeluje pri nadzoru volumna krvi z uravnavanjem ravnovesja tekočin in elektrolitov.
Kakšna je funkcija sistema renin-angiotenzin-aldosteron?
Pri pomanjkanju volumna v telesu (na primer zaradi velike izgube krvi) se zmanjša pretok krvi v ledvičnih arterijah in tlak v njih pade. Kot odgovor nekatere ledvične celice (jukstaglomerularne celice) izločajo renin kot del sistema renin-angiotenzin-aldosteron. Ta encim za cepitev beljakovin pretvori krvni protein (plazemski protein) angiotenzinogen, ki izvira iz jeter, v hormonski prekurzor angiotenzin I.
Angiotenzin II povzroči zoženje žil (vazokonstrikcijo), kar zviša krvni tlak. Spodbuja sproščanje hormona aldosterona iz nadledvične žleze. To povzroči, da ledvice zadržijo več natrija in vode v telesu (namesto da bi ju izločile z urinom). To poveča vsebnost natrija in volumen krvi, kar poviša tudi krvni tlak.
Poleg tega angiotenzin II spodbuja občutek žeje (vnos tekočine poveča volumen krvi in s tem krvni tlak), apetit po soli in sproščanje ADH (antidiuretičnega hormona, vazopresina) iz hipofize. Ta hormon zavira izločanje vode preko ledvic (diureza) – zviša se krvni tlak.
Pomanjkanje natrija v telesu sproži tudi sproščanje renina in s tem aktivacijo sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS).
Kje se nahaja sistem renin-angiotenzin-aldosteron?
Kakšne težave lahko povzroča sistem renin-angiotenzin-aldosteron?
Z zdravili lahko posežemo v sistem renin-angiotenzin-aldosteron in tako vplivamo na uravnavanje krvnega tlaka. Za zdravljenje visokega krvnega tlaka se na primer dajejo zaviralci beta ali zaviralci ACE. Zaviralci beta zavirajo sproščanje renina, zaviralci ACE pa zavirajo ACE in s tem tvorbo angiotenzina II. V obeh primerih to povzroči padec krvnega tlaka.
Obstajajo tudi zdravila, ki zavirajo delovanje aldosterona (antagonisti aldosterona, kot je spironolakton). Uporabljajo se predvsem kot diuretiki, na primer pri srčnem popuščanju.
Pri tako imenovanem Connovem sindromu (primarni hiperaldosteronizem) se izločajo prekomerne količine aldosterona. Vzrok je bolezen nadledvične skorje (na primer tumor).
Pri sekundarnem hiperaldosteronizmu telo izloča tudi preveč aldosterona. Razlog je običajno čezmerna aktivacija sistema renin-angiotenzin-aldosteron, na primer zaradi bolezni ledvic (kot je zoženje ledvičnih arterij = stenoza ledvične arterije).
