Scintigrafija kosti: definicija, razlogi, postopek

Kaj je scintigrafija kosti?

Scintigrafija kosti je podvrsta scintigrafije. Z njim lahko zelo dobro ocenimo kosti in njihovo presnovo. V ta namen bolniku po veni vbrizgamo radioaktivno označeno snov (radionuklid). Večja ko je lokalna presnovna aktivnost, več se ga odloži v kosti. Sevanje, ki ga oddaja radionuklid, je mogoče nato izmeriti in prikazati kot sliko.

V nekaterih primerih zadošča pregled posameznih kosti ali posameznih delov okostja s scintigrafijo (delna telesna skeletna scintigrafija). S tem se zmanjša obremenitev celotnega organizma s sevanjem. V drugih primerih je potrebna skeletna scintigrafija celega telesa, na primer za odkrivanje metastaz rakavih tumorjev (npr. tumorji dojke, prostate, pljuč ali ledvic).

Kdaj se opravi scintigrafija kosti?

Številne bolezni in poškodbe kosti so povezane s povečano ali zmanjšano presnovno aktivnostjo in jih je zato mogoče zlahka odkriti s scintigrafijo.

Na primer, povečan metabolizem lahko izmerimo na območju zloma kosti. Scintigrafijo kosti torej lahko uporabimo za prikaz zlomov kosti, čeprav za to v veliki večini primerov zadoščajo običajni rentgenski posnetki.

  • Kostni rak in kostne metastaze
  • vnetje kosti (osteomielitis, spondilodiscitis)
  • Revmatoidni artritis (revmatizem)
  • Kostni infarkt
  • Motnje presnove kosti, kot je Pagetova bolezen ali osteomalacija (boleče mehčanje kosti)

Poleg tega se s scintigrafijo kosti pogosto razjasnijo nejasne težave na kosteh in sklepih ter težave s sklepnimi protezami (rahljanje, vnetje).

Scintigrafija kosti: tveganja