Sopomenke
Tetive fibularisa
Definicija
Tendons so končni odseki mišic, ki omogočajo pritrditev posamezne mišice na določeno kostno točko. Tako je peroneal tetive spadajo v mišice peronealne skupine in jih pritrdijo na stopalo. Mišice, znane kot skupina peroneus ali skupina fibularis, sestavljajo mišica peroneus (ali fibularis) longus in mišica peroneus (ali fibularis) brevis, torej dolga (longus) in kratka (brevis) mišica fibule.
Nahajajo se na zunanjem spodnjem delu noga, kjer izvirajo iz fibule (fibule). Mišica peroneus longus izvira bolj proksimalno (tj. Dlje od fibule) kot mišica peroneus brevis. Dolga mišica poteka vzdolž stranskega spodnjega dela noga in se nato zoži na svojo tetivo, ki poteka v a tetivni plašč za zunanjim gleženj (stranska malena) vzdolž stopala.
En del tetive je pritrjen na podplat, natančneje na os cuneiforme (sfenoidna kost), drugi del pa na zadnji del stopala, na dnu 1. metatarzalna. To pomeni, da drugi del poteka diagonalno čez celoten zadnji del stopala do točke pritrditve. Tetiva kratke peroneusne mišice poteka tudi v a tetivni plašč za zunanjim gleženj in ima pritrdilno točko na dnu 5 metatarzalna.
O tetive služijo kot pritrdilne točke za mišice. Funkcija obeh mišic je predvsem plantarna fleksija (tj. Spuščanje) in pronacija (tj. rotacija stopala navzven).
Dve mišici inervira istoimenski živec, in sicer nervus peroneus (ali fibularius) superficialis, površinski živec teleta. Globinski živec teleta (nervus peroneus ali fibularis profundus) pa oskrbuje mišice sprednjega spodnjega dela noga. Površinski fibularni živec je odgovoren za inervacijo obeh mišic fibule in za občutljivo oskrbo zadnjega dela stopala, vendar z majhno površino med prvim in drugim prstom, ki jo oskrbuje peronealni živec. Solza ene ali obeh peronealnih tetiv je redka; lahko se zgodi med sukanjem.
