Izgorelost: simptomi, zdravljenje, preprečevanje

Kratek pregled

Simptomi: globoka izčrpanost, brez možnosti »izklopa«, psihosomatske težave, občutek neprepoznavnosti, »dolžnost po navodilih«, odmaknjenost, cinizem, izguba zmogljivosti, po potrebi depresija.
Zdravljenje: Različne metode, psihoterapija, vedenjska terapija, telesna terapija, učenje tehnik sproščanja, po potrebi zdravila proti depresiji.
Potek bolezni in prognoza: Ob zgodnjem zdravljenju dobre možnosti za ozdravitev, ob nezdravljenju grozi trajna nezmožnost za delo.
Vzroki: lastni napor ali stres zaradi zunanjih okoliščin, perfekcionizem, samozavest, ki jo napaja uspešnost in priznanje, težave z besedami "ne" ali postavljanjem meja

Kaj je izgorelost?

Izgorelost je stanje čustvene in fizične izčrpanosti. Izgorelost v katalogu mednarodnih klasifikacij diagnoz (ICD-10) ni navedena kot ločen izraz bolezni. Tam je izgorelost opisana s šifro »težave, povezane s težavami pri obvladovanju življenja«.

Izgorelost je dejavnik tveganja za različne duševne in telesne bolezni. Motnjo nemalokrat spremlja depresija, ni pa nujno, da je prisotna.

Izgorelost se pogosteje pojavlja pri ljudeh v pomočnih, socialnih poklicih. Vendar pa se pojavlja tudi pri mnogih ljudeh v drugih poklicih.

Kakšni so simptomi izgorelosti?

Vendar pa je glavni simptom izgorelosti občutek globoke izčrpanosti.

Simptomi izgorelosti v zgodnji fazi

V zgodnji fazi izgorelosti prizadeta oseba običajno vloži izjemno količino energije v svoje naloge. Včasih se to zgodi prostovoljno iz idealizma ali ambicij, včasih pa tudi iz nuje – na primer zaradi več obremenitev, kot je skrb za svojce ali strah pred izgubo službe.

Drugi simptomi izgorelosti v zgodnjih fazah vključujejo:

Občutek nepogrešljivosti
Občutek, da nimaš nikoli dovolj časa
Zanikanje lastnih potreb
Zatiranje neuspehov in razočaranj
Omejevanje socialnih stikov na stranke, paciente, stranke itd.

Kmalu se pokažejo prvi znaki izgorelosti in izčrpanosti. Tej vključujejo:

nemir
Pomanjkanje energije
Pomanjkanje spanja
Povečano tveganje za nesreče
Povečana dovzetnost za okužbe

2. faza: Zmanjšana angažiranost

Interna odpoved: Prizadeti si vzamejo daljše odmore kot običajno, pridejo v službo pozno in odidejo prezgodaj. Vse bolj prehajajo v stanje »notranje resignacije«. Močan odpor do dela jih vodi k temu, da delajo samo tisto, kar je nujno – če sploh.

Učinki na družino: Takšni znaki izgorelosti pogosto vplivajo na družinsko življenje. Prizadeti postavljajo vse večje zahteve od partnerja, ne da bi mu karkoli vrnili. Nimajo več ne moči ne potrpljenja, da bi preživeli čas s svojimi otroki.

Tipični simptomi izgorelosti v tej fazi so:

Usihajoči idealizem
Znižanje obveznosti
Občutek pomanjkanja cenjenja
Občutek izkoriščanja
Razcvet v prostem času
Zmanjšana sposobnost sočutja z drugimi
Čustvena hladnost in cinizem
Negativna čustva do sodelavcev, strank ali nadrejenih

3. čustvene reakcije – depresija, agresija, obtoževanje drugih

Simptomi izgorelosti se kažejo tudi v čustvenih reakcijah. Ko se pretirana zavezanost počasi sprevrže v frustracijo, pogosto pride do razočaranja. Osebe spoznajo, da realnost ne ustreza njihovim lastnim željam.

Depresivni simptomi izgorelosti so:

Občutek nemoči in nemoči
Občutek notranje praznine
Razpadajoča samozavest
Pesimizem
Anksioznost
Obupnost
Brezveznost

Agresivni simptomi izgorelosti so:

obtoževanje drugih, sodelavcev, nadrejenih ali »sistema
razpoloženje, razdražljivost, nepotrpežljivost
Pogosti konflikti z drugimi, nestrpnost
Jeza

4. degradacija, zmanjševanje učinkovitosti

Usihanje ustvarjalnosti
Nezmožnost obvladovanja zapletenih nalog
Težave pri odločanju
“Storitev po navodilih”
Nediferencirano črno-belo razmišljanje
Zavračanje sprememb

Ob natančnejšem pregledu tudi zadnja dva simptoma izgorelosti temeljita na upadu uspešnosti. To je zato, ker diferencirano razmišljanje in spremembe zahtevajo moč, ki pa je izgoreli ne zmorejo več zbrati.

5. ploskanje, nezanimanje

6. psihosomatske reakcije

Velik psihični stres se odraža tudi v telesnih težavah. Takšni psihosomatski znaki se pojavijo že v začetni fazi izgorelosti. Fizični simptomi vključujejo:

Motnje spanja in nočne more
Napetost mišic, bolečine v hrbtu, glavoboli
Zvišan krvni tlak, palpitacije in tiščanje v prsih
Slabost in prebavne težave (bruhanje ali driska)
Spolne težave
Povečano uživanje nikotina, alkohola ali kofeina
Povečana dovzetnost za okužbe

7. in zadnja stopnja: Obup

V zadnji fazi izgorelosti se občutek nemoči stopnjuje v splošno brezupnost. Življenje se v tej fazi zdi nesmiselno in pojavljajo se samomorilne misli. Nič več ne daje užitka in vse postane brezbrižno. Prizadeti zapadejo v hudo depresijo izgorelosti.

Kakšno je zdravljenje izgorelosti?

Kaj storiti proti izgorelosti?

Terapija izgorelosti je sestavljena iz številnih različnih komponent, ki so individualno prilagojene bolnikovim težavam in osebnosti. Poleg zdravil proti stresu in psihoterapevtske podpore lahko pri izgorelosti pomagajo tudi zdravila – še posebej, če se pojavijo simptomi depresije.

Poti iz izgorelosti – na začetku je vpogled v bolezen

V kolikšni meri sam prispevam k težki situaciji?
Kje sem prekoračil svoje meje?
Kateri okoljski dejavniki so vključeni?
Katere je mogoče spremeniti, katere ne?

Ljudje z izgorelostjo, ki si ne priznajo lastnega prispevka k nastali situaciji, sami ne uspejo priti do bistva problema. Pogovor z drugimi osebami, ki trpijo za izgorelostjo, na primer v skupinah za samopomoč ali prek poročil o izkušnjah, je koristen pri iskanju poti iz izgorelosti.

Če je proces izgorelosti še v začetni fazi, kot prva pomoč pri izgorelosti pogosto zadošča krizna intervencija ali kratkotrajna nekajurna terapija. Cilj je razviti izboljšane veščine za reševanje konfliktov in problemov ter pridobiti natančnejši občutek za meje lastne odpornosti.

Sprostitvene tehnike, kot je avtogeni trening ali progresivna mišična relaksacija po Jacobsonu, so včasih tudi koristne pri zdravljenju izgorelosti.

Zdravilo proti stresu je razmeroma novo področje psihosomatike. S celostnim pristopom v diagnostiko in terapijo vključuje osebnost, posameznikovo okolje in genetske vidike. S stresom povezane hormonske spremembe pregledamo tudi s pomočjo laboratorijskih vrednosti.

Zdravljenje stresa vključuje vidike psihologije, imunologije, nevrologije in hormonskega sistema. Včasih je uspešna tudi akupunktura (predvsem ušesna akupunktura NADA), ki posega v avtonomni živčni sistem.

Psihoterapija

Vedenjska terapija

S pomočjo kognitivno vedenjske terapije se lahko odpravijo napačne predstave in vedenjski vzorci, ki so jih izgoreli bolniki pogosto ponotranjili.

Globinske psihološke metode

Pri mnogih izgorelih je poudarek na izgradnji stabilnejšega občutka lastne vrednosti. Ko raste njihova samozavest, se zmanjšuje njihova odvisnost od zunanjega priznanja. Pogosto je skrivni motor izčrpavanja lastnih moči.

Skupinska terapija

Skupinska terapija je tudi pomembna podpora pri izgorelosti, če je potrebna. Za mnoge bolnike je na začetku neznano, da svoje težave delijo s skupino tujcev. Vendar ima običajno lajšalen učinek izmenjava idej z drugimi obolelimi.

Terapija telesa in šport

Tudi fizična aktivnost podpira proces okrevanja, kažejo različne študije. Pozitivno vpliva na počutje telesa in na samozavest.

Terapija v ambulantah za zdravljenje izgorelosti

Načrt terapije je individualno prilagojen bolniku. Bolnišnično okolje pacientom omogoča, da se intenzivno ukvarjajo s svojimi težavami, odkrivajo vzroke in izvajajo nove vedenjske in miselne vzorce. Bolniki se naučijo tudi dolgoročno bolje upravljati svoje vire.

Zdravilo za izgorelost

Preprečevanje izgorelosti

Tudi pri ljudeh, ki se običajno dobro spopadajo s težavami, obstaja nevarnost izgorelosti, ko so pod hudim stresom. Dobra novica je, da pred tem postopkom niste nemočni. "Izgorelost" lahko preprečite z uporabo naslednjih strategij za preprečevanje izgorelosti:

Odkrijte osnovne potrebe: izgorelost izhaja iz frustracije. Poiščite naloge, kjer so zadovoljene vaše individualne osnovne potrebe. Ustvarjalnost, na primer ugled, raznoliki socialni stiki ali telovadba. Zato je pri izbiri zaposlitve pomembno, da natančno poznate dnevno rutino v želenem poklicu.

Samozavedanje: izgorelost običajno pride neopažena. Redno se sprašujte, koliko stresa imate in kako ste zadovoljni s svojim življenjem.

Socialni stiki: Socialno mreženje je pomemben dejavnik pri preprečevanju izgorelosti. Vzemite si čas za svoje prijatelje in družino. Stik z ljudmi, ki so vam blizu, vam zagotavlja potrebno ravnovesje v vašem poklicnem življenju.

Določite jasne življenjske cilje: Ugotovite, kateri cilji so vam v življenju res pomembni. Na ta način boste svojo energijo porabili ciljno. Poskusite se tudi posloviti od idej, ki so vam jih vcepili drugi. Tako se ne boste zapletli v energijsko jemajoče projekte, ki vas na koncu ne bodo zadovoljili.

Zdrav življenjski slog: Zdrav življenjski slog pomaga tudi pri preprečevanju izgorelosti. To vključuje uravnoteženo prehrano, predvsem pa reden šport in veliko gibanja – to pomaga zmanjšati stres. Omejite uživanje poživil (na primer nikotina, kofeina) ali poživil (na primer alkohola, sladkorja). Tako se ne boste samo počutili bolj fit, ampak se boste bolj verjetno izognili preseganju osebnih meja.

Preprečite izgorelost – kaj storiti v službi?

Ker se sindrom izgorelosti pogosto razvije skupaj z nezadovoljstvom na delovnem mestu, je pomembno, da zgoraj navedene strategije uporabljamo tudi pri delu. Naslednje točke vam bodo pomagale preprečiti izgorelost in izboljšati delovno klimo:

Prizadevajte si za avtonomijo: ljudje, ki prilagodljivo razporejajo svoje naloge in delovni čas, so veliko manj izpostavljeni izgorelosti. Poskusite se z delodajalcem dogovoriti za model delovnega časa, ki je čim bolj prilagodljiv.

Reči ne: Sposobnost zavrniti nalogo je pomembna profilaksa proti izgorelosti. Sicer boste hitro prevzeli preveč. To velja za naloge, ki so vam dodeljene od zunaj, pa tudi za tiste, ki ste si jih naložili sami.

Življenje in delo v ravnovesju: Izraz »ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem« – ravnovesje med delom in prostim časom – vključuje bistveno osnovno človeško potrebo. Tisti, ki si ne privoščijo dovolj prostega časa, se bolj verjetno ujamejo v past izgorelosti.

Da bi preprečili izgorelost, vam lahko pri izvajanju strategij pri delu pomagajo tudi trenerji, specializirani za izgorelost.

Kakšna je napoved in kakšne so pozne posledice izgorelosti?

Študija je pokazala tudi povečanje povprečnega izgubljenega časa zaradi izgorelosti: medtem ko je leta 2005 diagnoza izgorelosti predstavljala 13.9 dneva nezmožnosti za delo na 1,000 članov, je ta številka leta 2019 znašala 129.9 dneva izgubljenega dneva zaradi bolezni.

Vendar pa ni mogoče podati splošne izjave o tem, kako dolgo je nekdo bolan zaradi izgorelosti. Praviloma velja, da prej ko je zdravljenje prejeto, krajša je doba odsotnosti.

Vendar zadevni ljudje v svoje naloge vlagajo več energije, kot je dolgoročno zmorejo. Ta ima včasih izvor v idealizmu, včasih pa tudi iz stiske.

Pogosto opozorilo je, da se prizadeti po delu ne morejo več izklopiti in da ni več občutka okrevanja. V tej fazi pa je nevarnost izgorelosti le redko prepoznana.

Izčrpanost, razdraženost in frustracija nato sledijo (samo)pretiranim zahtevam. Ogromne psihične obremenitve ne pustijo sledi na telesu. Zato so psihosomatske težave, kot so glavoboli, bolečine v trebuhu ali motnje spanja, znaki sindroma izgorelosti.

Za izgorelost velja enako kot za številne druge bolezni in motnje: prej kot je težava prepoznana in obravnavana, bolje jo je mogoče odpraviti.

Grožnja invalidnosti

Delna ali celo popolna invalidnost kot posledica izgorelosti ni nič nenavadnega. Zato je treba bližajočo se izgorelost jemati resno in jo hitro zdraviti.

Izgorelost: Kateri so znani vzroki?

Vzroki za izgorelost so številni. Pri nastanku sindroma izgorelosti vedno sodelujejo notranji (osebnost) in zunanji dejavniki (okolje).

Na koga vpliva izgorelost?

Bolezen je bila prvič opisana pri prostovoljcih in ljudeh, ki delajo v zdravilstvu in medicinskih sestrah. Ljudje, ki delajo v teh poklicih, pogosto prinesejo visoko stopnjo idealizma in se naprezajo preko svojih fizičnih in čustvenih meja, ne da bi v zameno prejeli veliko priznanja.

Vprašanje odpornosti

Drugi se dobro znajdejo tudi v zelo težkih situacijah. So pa tudi situacije, ki so objektivno tako stresne in brezupne, da jih le malokdo preživi, ne da bi izgorel. Strokovnjaki slednje imenujejo tudi »izčrpanost«, »izčrpanost« ali »pasivna izgorelost«.

Vzroki za izgorelost

Vzroki za izgorelost so individualno tako različni, kot so prizadeti ljudje sami. Potrebe in cilji vsakega posameznika so edinstveni v njegovem ozvezdju. Okolje, v katerem živijo, je prav tako drugačno.

Dejavniki tveganja za izgorelost

V bistvu se zdi, da obstajata dve vrsti ljudi, ki imata povečano tveganje za izgorelost:

Prav tako so med izgorelimi kandidati dinamični, zelo odločni ljudje, ki želijo z veliko ambicioznosti, idealizma in zavzetosti doseči visok cilj.

Ti dve vrsti sta si zelo nasprotni, vendar imata nekaj skupnega. Oba tipa imata težave z izražanjem čustev in močno željo po priznanju okolice.

Notranji dejavniki tveganja za izgorelost so tudi:

Dvomi o smiselnosti lastnih dejanj
Nerealno visoki cilji, ki jih ni mogoče doseči ali jih je mogoče doseči le z nesorazmerno veliko energije.
Cilji, ki ne ustrezajo lastnim potrebam, temveč pričakovanjem drugih
Visoka pričakovanja glede nagrade, ki sledi dosegi določenega cilja
Težko priznati osebno šibkost in nemoč

Zunanji vzroki, ki povečujejo tveganje za izgorelost

Mnogi procesi izgorelosti se začnejo, ko se življenjska situacija temeljito spremeni. To je na primer začetek študija, začetek kariere, menjava službe ali nov nadrejeni. V takšnih fazah izgorelosti je včasih lastna samopodoba močno zamajana, pričakovanja razočarana ali celo porušeni življenjski cilji.

Zunanji dejavniki, ki povečujejo tveganje za izgorelost, so:

Preobremenjenost pri delu
Pomanjkanje nadzora
Pomanjkanje avtonomije
Pomanjkanje prepoznavnosti
Pomanjkanje pravičnosti
Nezadostne nagrade
Birokratske ovire
Konflikt med lastnimi vrednotami in prepričanji ter zahtevami
Pomanjkanje socialne podpore v zasebnem življenju
Nerazrešeni konflikti z nadrejenimi ali sodelavci

Kako zdravnik diagnosticira "izgorelost"?

Možna vprašanja, ki si jih je treba zastaviti ob sumu izgorelosti, vključujejo:

Se vam zdi, da nikoli ne počivate?
Se vam zdi, da obstaja veliko nalog, ki jih lahko opravite samo vi?
Ste v zadnjem času delali več kot običajno?
Ali ponoči dobro spite?
Ali čez dan pogosto čutite utrujenost?
Se počutite cenjene pri svojem delu?
Se počutite, kot da ste izkoriščani?
Se počutite brezvoljni?
Ali imate kakšne druge fizične težave?

Kateri zdravnik je pravi kontakt za izgorelost?

Če pa se sum na izgorelost potrdi, vas družinski zdravnik napoti k specialistu. V tem primeru je to psihološki ali medicinski psihoterapevt.

Testi izgorelosti

Psihoterapevt bo s pomočjo vprašanj v kliničnem intervjuju razjasnil, ali vaši simptomi dejansko kažejo na sindrom izgorelosti.

Popis izgorelosti Maslach (MBI)

Profesionalna čustvena izčrpanost
Depersonalizacija/cinizem (neoseben/ciničen odnos do strank, sodelavcev in nadrejenih)
Osebna izpolnitev/zadovoljstvo z uspešnostjo

Tipične izjave vključujejo: "Počutim se čustveno izčrpanega zaradi svojega dela", "Postal sem bolj brezbrižen do ljudi, odkar opravljam to delo", "Počutim se, kot da sem na koncu z razumom."

Mera dolgočasja (mera izgorelosti)

Merilo dolgočasja, znano tudi kot merilo izgorelosti, je sestavljeno iz 21 vprašanj. Na lestvici od ena do sedem prizadeti navedejo, v kolikšni meri posamezno vprašanje velja zanje (1 = nikoli ne velja; 7 = vedno velja).

Testi izgorelosti na internetu

Na internetu je mogoče najti številne brezplačne teste izgorelosti. Vendar takšen samotest izgorelosti nikoli ne nadomesti medicinske ali psihološke diagnoze. Spletno preverjanje pa lahko pomaga pri zavedanju lastne stopnje stresa in razočaranja pri delu.

Če obstajajo znaki izgorelosti, se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali psihologom.

Diferencialno diagnoza izgorelosti

Simptomi izgorelosti se prekrivajo s simptomi drugih motenj, na primer sindroma kronične utrujenosti (utrujenost). Predvsem pa so prekrivanja z depresijo, kar otežuje diagnozo.

Izgorelost ali depresija?

Nekateri strokovnjaki celo načeloma dvomijo, da je izgorelost samostojna bolezen. Domnevajo, da ljudje s to boleznijo v bistvu trpijo za depresijo.

Številni simptomi izgorelosti, predvsem globoka čustvena izčrpanost, so namreč značilni tudi za depresijo. Znaki, kot so izguba zanimanja in motivacije, so prav tako značilni za depresijo.

Nekateri strokovnjaki tudi vidijo izgorelost kot dejavnik tveganja za duševne težave in ne kot samostojno bolezen. Drugi opisujejo bolezen kot proces, ki vodi v depresijo izčrpanosti, če je ne ustavi. Tako meja med izgorelostjo in depresijo ostaja zabrisana.

Samopomoč

Nekateri ljudje z izgorelostjo najdejo podporo in izmenjavo izkušenj v skupinah za samopomoč, na primer tukaj:

Nacionalni kontaktni in informacijski center za ustanavljanje in podporo skupin za samopomoč (NAKOS): https://www.nakos.de