Prehlad: opis, simptomi

Kratek pregled

  • Opis: okužba zgornjih dihalnih poti (zlasti nosu, grla, bronhijev), ki jo sproži veliko različnih virusov
  • Razlika med prehladom/gripo: prehlad: postopen začetek (praskanje v grlu, izcedek iz nosu, kašelj, brez ali zmerno povišane telesne temperature), gripa: hitro napredovanje (visoka vročina, boleče okončine, hud občutek slabosti)
  • Simptomi: vneto grlo, prehlad, kašelj, lahko rahlo povišana telesna temperatura, brezvoljnost, glavobol
  • Vzroki: številne vrste virusov; večje tveganje za obolenje v suhem zraku, mrazu, oslabljenem imunskem sistemu
  • Zdravljenje: lajšanje simptomov s kapljicami za nos, antipiretiki, zaviralci kašlja, inhalacije, počitek; vzročno zdravljenje ni mogoče
  • Prognoza: običajno brez težav, ki traja približno en teden, včasih zapleti in sekundarne okužbe (sinuzitis, vnetje srednjega ušesa, pljučnica); možno vnetje srca, zlasti v primeru preobremenjenosti

Prehlad: Opis

Prehlad (gripi podobna okužba) je okužba zgornjih dihalnih poti. Povzročajo jo lahko različne vrste prehladnih virusov, ki se tudi nenehno spreminjajo. Prizadenejo predvsem sluznico nosu, grla in bronhijev. Prehlad je zelo nalezljiv in zato pogost: šolarji se prehladijo približno sedem do desetkrat na leto, odrasli pa dva do petkrat.

Gripa in prehlad – razlike

Mnogi ljudje zamenjajo prehlad (gripi podobna okužba) z gripo. Pravo gripo (influenco) pa povzročajo druge vrste virusov (virusi gripe) in je običajno veliko hujša od prehlada. Za starejše, ljudi z oslabljenim imunskim sistemom ali kronično bolne je lahko življenjsko nevarna.

Simptomi gripe in prehlada se do neke mere prekrivajo. Obstajajo pa tudi značilne razlike:

  • Napredovanje: Pri prehladu se simptomi pogosto razvijajo postopoma v nekaj dneh. Pri gripi se simptomi običajno pojavijo zelo nenadoma in s polno močjo.
  • Vročina: Pri prehladu temperatura pogosto ostane normalna ali se le rahlo dvigne. Vročina je redka. Pri gripi se temperatura običajno hitro dvigne nad 39 stopinj (visoka vročina).
  • Izcedek iz nosu: Hud izcedek iz nosu je značilen za prehlad. Bolnikom z gripo le včasih teče iz nosu.
  • Kašelj: hud, boleč, suh, dražeč kašelj je pogost pri gripi in je lahko tudi zelo boleč. Pri prehladu se kašelj pogosto pojavi kasneje in je takrat manj izrazit.
  • Bolečine v udih: Pri gripi so bolečine v udih veliko hujše kot pri prehladu. To pogosto spremljajo bolečine v mišicah.
  • Glavoboli: Glavoboli se razlikujejo tudi pri prehladu in gripi. Pri prehladu so manj hudi in bolj dolgočasni. Bolniki z gripo pogosto trpijo zaradi hudih glavobolov.
  • Znojenje in drgetanje: na splošno sta potenje in drgetanje pri prehladu manj izrazita; pri gripi spremljajo vročino.
  • Trajanje bolezni: Prehlad običajno mine po enem tednu. Pri gripi lahko včasih traja več tednov, da si prizadeti popolnoma opomorejo.

Alergija ali prehlad?

Simptomi alergij in prehlada so si pogosto zelo podobni. Alergije lahko povzročijo tudi izcedek iz nosu, zamašen nos ali kihanje. Vendar obstajajo razlike.

  • V primeru alergije so oči pogosto razdražene in pogostejši so napadi kihanja.
  • Kašelj, hripavost in povišana telesna temperatura kažejo na prehlad.
  • Poleg tega se bolniki z alergijami pogosto ne počutijo tako slabo kot prehlajeni ljudje.
  • Alergijski rinitis se pojavi zelo hitro po stiku s sprožilcem. Pri prehladu se simptomi razvijajo postopoma.

Prehlad: simptomi

Prehlad se običajno začne s praskanjem v grlu, ki mu sledi prehlad ali zamašen nos. Iz nazofarinksa virusi potujejo navzdol v bronhije. Patogeni lahko vstopijo tudi v paranazalne sinuse in povzročijo sinusitis.

Prehlad: simptomi v zgodnjih fazah

Virusi, ki sprožijo prehlad, običajno pridejo v telo preko sluznice nosu ali grla. Zato se tukaj pojavijo prvi znaki prehlada.

Vneto grlo

Vneto grlo je običajno prvi simptom prehlada. Običajno ne traja dlje kot dva do tri dni.

Če vneto grlo vztraja dlje od tega obdobja, gre lahko za bakterijsko vnetje mandljev (tonzilitis). Nato se posvetujte z zdravnikom. Mrazenje ali glavoboli in boleči udi se pogosto pojavijo v prvih nekaj dneh.

Izcedek iz nosu in zamašen nos

Za prehlad je značilno vnetje nosne sluznice (rinitis): nos oteče, je zamašen in lahko žgečka ali peče. Pri izpihavanju nosu se najprej izločajo prozorno beli, vodeni izločki. Kasneje postane bolj viskozen. Nastane rumenkasta do zelenkasta sluz, zlasti če so vpletene bakterije. Ti simptomi dosežejo svoj vrhunec drugi dan po začetku prehlada.

Nosebledi

Med prehladom se lahko pojavijo krvavitve iz nosu. To je zato, ker je po eni strani nosna sluznica razdražena zaradi virusa. Po drugi strani pa se v nosu, ko izpihate, nabere visok pritisk. Oboje lahko zlahka povzroči, da majhna krvna žilica v nosu poči.

Pogoste krvavitve iz nosu lahko kažejo tudi na visok krvni tlak, abscese ali celo maligne tumorje v nosu. Če se po prehladu še vedno ponavljajo krvavitve iz nosu, vas mora pregledati zdravnik.

Driska in slabost

Rahla slabost je normalna pri prehladu, prav tako driska. Če pa slabost in driska ob prehladu trajata dlje časa, je treba obiskati zdravnika. On ali ona lahko opravi nadaljnje preiskave in predpiše antibiotike, če imate bakterijsko okužbo.

Da preprečite poslabšanje simptomov, kot sta slabost in driska, ko ste prehlajeni, se izogibajte mastni hrani in pijači (kot je kakav), jogurtu, sladoledu, sladkarijam, kofeinu in alkoholu. Najbolje je piti čaj, vodo in juho ter jesti suho hrano, kot so kruh, riž, krompir, prepečenec ali žemljice.

Prehlad: simptomi, ko napreduje

Ko prehlad napreduje, se pojavijo dodatni simptomi.

Slabost in slabo počutje

Vročina

Pri nekaterih ljudeh prehlad spremlja visoka temperatura (od 37.5 stopinj) ali vročina (od 38.1 stopinj). Vročina je obrambna reakcija telesa na okužbo. Prenašanje rahle vročine lahko pospeši proces celjenja. Vendar je visoka vročina bolj izčrpavajoča, saj telo porabi več kisika in energije. Omilite ga lahko z zdravili za zniževanje temperature ali telečjimi obkladki.

Bolečine v okončinah in hrbtu

Prehlad pogosto spremljajo boleče okončine, ki se lahko kažejo tudi v obliki bolečin v hrbtu.

Hude bolečine v hrbtu lahko povzroči tudi prehladno vnetje poprsnice (plevritis). Če bolečine v hrbtu ne prenehajo, potem ko so splošni simptomi prehlada izginili, se morate posvetovati z zdravnikom.

kašelj

Ko bolezen napreduje, se pojavijo tudi simptomi, kot so suh kašelj, prsni kašelj ali hripavost. Običajno po nekaj dneh spet izginejo. Če vztrajajo več kot dva tedna, se morate posvetovati z zdravnikom.

Izginil je glas?

Majhen delež prehlajenih med potekom bolezni izgubi glas. To se lahko kaže s praskajočim in škripajočim občutkom v grlu. V večini primerov prizadeti le s težavo govorijo, včasih pa sploh ne.

Če ob prehladu popolnoma izgubite glas, morate vsekakor obiskati zdravnika. Nezdravljen laringitis lahko povzroči trajne poškodbe glasilk in grla. Zlasti otroke je treba hitro zdraviti. Pri njih se lahko razvije grozeč psevdokrup.

Potenje ob prehladu

Prekomerno znojenje je pogosto tudi pri prehladu. Večina bolnikov se znoji predvsem ponoči. Potenje pa se lahko pojavi tudi zelo nenadno čez dan, predvsem med telesno aktivnostjo.

Omotičnost pri prehladu

Znojenje pri prehladu pogosto spremlja vrtoglavica. Vrtoglavica se pogosto pojavi tudi pri prehladu, ko je prisotno tudi vnetje srednjega ali notranjega ušesa. Vendar pa lahko vrtoglavica kaže tudi na prizadetost organa, na primer pljučnico ali miokarditis. V tem primeru je obisk zdravnika nujen.

Pritisk na ušesa pri prehladu

Boli v ušesu s prehladom

Bolečina v ušesu pri prehladu je precej nenavadna. Če se pojavijo, so se virusi ali – kot del sekundarne okužbe – bakterije preselile s sluznice nazofaringealnega področja.

Boleče vnetje srednjega ušesa se pojavi predvsem pri otrocih in mladostnikih. Pri odraslih pa je precej redka. V nekaterih primerih se v srednjem ušesu nabira gnoj, kar še poslabša ušesno bolečino.

Če sumite, da imate vnetje srednjega ušesa, morate obiskati zdravnika. Če okužbe ne zdravimo ali jo zdravimo nepravilno, se lahko širi naprej in celo povzroči poškodbe sluha.

Izguba vonja in okusa pri prehladu

Brez okusa? Ta pojav pri prehladih ni redek. Razlog je običajno zamašen, razdražen nos – saj okuse hrane zaznavamo predvsem skozi nos. Jezik sam prepozna samo sladko, kislo, slano, grenko in začinjeno (umami). Ko si nosna sluznica opomore, se občutek okusa običajno povrne.

V posameznih primerih, ko so prizadeti vohalni živci, lahko traja tedne ali mesece, da si popolnoma opomorejo. Zelo redko se občutek za okus in vonj sploh ne povrneta.

Prehlad: simptomi zapletov

Simptomi sinusitisa

Če vas boli zob, ko ste prehlajeni, tega običajno ne povzročajo vaši zobje. Namesto tega je pogosto posledica okužbe sinusov. V tem primeru so se tam razširili virusi prehlada ali pa so druge vrste virusov okužile sluznico sinusa. Možna je tudi bakterijska superinfekcija. Običajno boli predel nad zobmi, kar zlahka zamenjamo za zobobol. Drugi pogosti simptomi sinusitisa so gnojni izcedek iz nosu in občutek pritiska v predelu sinusov.

Simptomi tonzilitisa

Če prehlad spremlja vnetje mandljev, se lahko pojavijo simptomi, kot so težave pri požiranju in bolečine v grlu in pri govoru. Mandlji so pordeli in otečeni. Pogosto se razvije tudi slab zadah.

Simptomi bronhitisa in pljučnice

Pri prehladu se lahko razvije bronhitis ali celo pljučnica. Simptomi nato vključujejo hud kašelj, vročino ali difuzno bolečino v hrbtu.

bolečine v vratu

Bolečina v vratu je pogosto dodana klasičnim simptomom prehlada. Ni primarno posledica virusa, ampak nastane, ker se celotno telo napne. Zlasti v primeru hudih bolečih okončin, glavobolov ali zobobolov je to posledica sproščene drže telesa. Da bi razbremenili druge dele telesa, predvsem glavo, se vratne mišice pogosto močno napnejo.

Poleg tega imunske celice same povzročajo bolečino. Sproščajo določene snovi, ki dražijo živčni sistem. Bolečine v vratu, pa tudi splošni glavoboli in boleči udi torej kažejo, da se okužba aktivno bori.

Prehlad: simptomi

Lahko je nevarno, če se v akutni fazi prehlada ne umirite. Dolgotrajen prehlad pomeni, da se prehlada niste popolnoma znebili.

Glavni znak dolgotrajnega prehlada je časovni dejavnik: če simptomi prehlada ne izzvenijo po približno enem tednu ali najkasneje po desetih dneh, gre verjetno za dolgotrajen prehlad.

Rumeno-zelena tvorba sluzi kaže na sekundarno okužbo

sinusitis

Če se med prehladom pojavi glavobol, je to pogosto znak, da so prizadeti obnosni votline (npr. sphenoidni sinusitis in frontalni sinusitis).

Še en znak dolgotrajnega prehlada z zapleti v obnosnih votlinah – natančneje čeljustnih votlinah – je bolečina v čeljusti: prehlada in gripe praviloma ne spremlja bolečina v čeljusti – razen če se je vnela tudi sluznica maksilarnih sinusov. Poleg virusov lahko vnetje sinusov povzročijo tudi bakterije.

Prehlad: vzroki in dejavniki tveganja

Gripi podobno okužbo lahko sproži več kot 200 različnih vrst virusov, vključno z zlasti

  • Rinovirusi (odgovorni za približno 40 odstotkov vseh prehladov)
  • RSV (odgovoren za 10 do 15 odstotkov)
  • Koronavirusi (odgovorni za 10 do 25 odstotkov)

Za rinovirusi je humani metapnevmovirus (HMPV) najpogostejši povzročitelj prehlada pri majhnih otrocih.

Kapljična okužba in okužba z brisom

Virusi se prenašajo na druge ljudi z majhnimi kapljicami sline, ki nastanejo pri govorjenju, kašljanju ali kihanju (kapljična okužba).

Ko virusi vstopijo v telo, najprej okužijo sluznico nosu in grla, kasneje pa tudi bronhije in morda obnosne votline.

Sevi virusov, ki povzročajo prehlad, zlahka mutirajo. To pomeni, da ni nujno, da ste po eni sami okužbi imuni na določen virus. Lahko ga ujamete znova in znova.

Inkubacijska doba

Med okužbo in pojavom prehlada (inkubacijska doba) običajno mine približno dva do štiri dni. V tem času se ne pojavijo simptomi bolezni, čeprav so virusi že v telesu. Tudi brez simptomov lahko v tem času okužite druge ljudi.

Prehladi zaradi mraza?

Vedno znova se razpravlja o povezavi med mrazom in prehladi. V preteklosti je veljalo, da lahko prehlad povzroči že dolgotrajna izpostavljenost mrazu. Verjetneje pa je, da dolgotrajna izpostavljenost mrazu oslabi imunski sistem in posledično virusi lažje prodrejo v telo. Poleg tega so sluznice (npr. v nosu) obremenjene zaradi suhega grelnega zraka in so v mrazu slabše prekrvavljene. Zaradi tega so bolj dovzetni za okužbe.

Podrobne informacije o tem, kako preprečiti gripi podobno okužbo, najdete v članku Preprečevanje prehlada.

Hladno poleti?

Dejavniki tveganja za prehlad poleti so velika temperaturna nihanja ter fizični napori in dolgo bivanje na soncu, ki obremenijo imunski sistem. Predolgo bivanje v hladni vodi ali predolgo nošenje mokrih kopalk prav tako obremeni imunski sistem.

Prehladi: pregledi in diagnoza

Zdravnik bo na podlagi simptomov in fizičnega pregleda diagnosticiral prehlad ali gripi podobno okužbo.

Ni pa nujno, da obiščete zdravnika, če ste prehlajeni. Lažji prehlad lahko pozdravite tudi sami.

Kdaj k zdravniku s prehladom?

Obisk zdravnika je priporočljiv, če se pojavijo simptomi, ki običajno niso povezani s prehladom. Ti vključujejo hudo slabo počutje in visoko temperaturo. Zdravnika morate obiskati tudi, če gripi podobno okužbo spremljajo simptomi, kot so bolečine v prsih, huda bolečina v ušesu ali popolna izguba glasu. Enako velja, če se počutite postopoma slabše, če simptomi prehlada trajajo dlje kot običajno ali če občutite simptome, ki jih pri gripi podobni okužbi še niste imeli.

Poleg tega se morajo naslednje skupine ljudi vedno posvetovati z zdravnikom, saj je lahko že navaden prehlad zanje nevaren:

  • Ljudje z drugimi obstoječimi boleznimi (zlasti bronhialno astmo ali KOPB ter boleznimi krvi in ​​srca)
  • Ljudje, ki so pred kratkim potovali v tujino
  • Starejši ljudje
  • Dojenčki in majhni otroci

Anamneza zdravnika

Zdravnik bo najprej zbral vašo anamnezo (anamnezo). To vam daje možnost, da podrobno opišete svoje simptome. Zdravnik lahko postavi tudi vprašanja, kot so:

  • Kako dolgo že imate te simptome?
  • Vas tudi zebe?
  • Je sluz pri kašljanju ali izcedek iz nosu zelenkast, rumenkast ali rjavkast?
  • Imate visoko temperaturo ali vročino?

Zdravniški pregled

Temu sledi fizični pregled. Zdravnik vam bo poslušal pljuča (avskultacija), da bi izključil druge bolezni, ki bi lahko bile posledica prehlada (npr. pljučnica).

Gripa ali prehlad?

Pomembno je natančno ugotoviti, ali imate prehlad ali pravo gripo. Kot že omenjeno, je gripa običajno veliko hujša od običajnega prehlada. Lahko je celo smrtno nevarno za majhne otroke, starejše ljudi in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom.

Prehlad: zdravljenje

Z ali brez zdravil običajno traja približno en teden, da prehlad prebolimo. Posebnih učinkovin, ki se neposredno borijo proti virusom prehlada in skrajšujejo trajanje bolezni, ne uporabljamo. Antibiotiki ne pomagajo proti virusom – le proti dodatnim bakterijskim okužbam.

Tudi če vzroka prehlada ni mogoče zdraviti, je za lajšanje simptomov prehlada mogoče narediti marsikaj:

  • Pomiri se: Če se fizično umiriš, razbremeniš svoje bolno telo. S tem tudi zmanjšamo tveganje, da bi se virus razširil po telesu in prizadel pljuča, ušesa ali celo srce. Nenazadnje lahko telesni počitek pomaga tudi pri preprečevanju dodatnih okužb z drugimi virusi ali bakterijami.
  • Pijte veliko tekočine, skrbite za sluznico: če ste prehlajeni, pijte veliko (npr. vode, zeliščnih čajev) in pomirjajte in negujte sluznico v predelu nosno-žrelnega predela, na primer z inhalacijami, nosom z morsko vodo. pršilo – ali dekongestivne kapljice za nos, če je potrebno (uporabljajte le kratek čas, da se izognete neželenim učinkom!).
  • Izogibajte se tobaku in drugim dražilnim snovem: da preprečite poslabšanje simptomov prehlada, se izogibajte tobaku in drugim dražilnim snovem za grlo. Grlo pogosto reagira občutljivo, tudi tedne po prehladu.

Pozorni morate biti tudi na higieno, da s prehladom ne okužite drugih. To pomeni: ne kašljajte in kihajte v roko, ampak v pregib roke. Po izpihovanju nosu si temeljito umijte roke in po eni uporabi zavrzite robčke. Po potrebi lahko nosite tudi obrazno masko. Tako boste preprečili, da bi okužili druge okoli sebe.

Podrobnejše informacije o zdravljenju prehlada si lahko preberete v članku Kaj pomaga pri prehladu?

Domača zdravila za prehlad

Obstajajo tudi številna domača zdravila, ki lahko ublažijo simptome prehlada. Kaj so to in kako jih pravilno uporabljati, izveste v članku Domača zdravila proti prehladu.

Prehlad med nosečnostjo

Prehlad med nosečnostjo ni nič nenavadnega. Na kaj morate biti pozorni, izveste v članku Prehladi med nosečnostjo.

Prehlad: potek bolezni in prognoza

Prehlad je običajno neškodljiv. Hudi primeri so prej izjema kot pravilo. Lahko pa pride do sekundarnih okužb ali zapletov, zlasti če se ne zdravite pravilno.

Trajanje prehladov

Prehlad se lahko tudi lažje širi, če ne vzamete dovolj počitka. Že tako oslabljeno telo je takrat še posebej dovzetno za sekundarne okužbe.

Virusi zelo hitro mutirajo. Telo pa šele ob prehladu tvori posebna protitelesa proti tisti vrsti virusa, ki je telo trenutno okužila. Če se doda drug ali mutiran virus prehlada, obstaja nevarnost novega ali nadaljnjega izbruha bolezni.

Podrobnejše informacije o trajanju prehladov najdete v članku “Okužba z gripo: trajanje”.

Kronični prehladi

Kroničnega prehlada v pravem pomenu besede ni. Nekateri bolniki pa se v kratkih časovnih presledkih znova prehladijo ali trpijo zaradi posebej trdovratnih prehladov. To med drugim vključuje:

  • starejši bolniki
  • Ljudje z različnimi že obstoječimi kroničnimi boleznimi
  • Ljudje, ki morajo jemati imunosupresivna zdravila (imunosupresivi)

Tudi če prehlajena oseba ne okreva pravilno, se bo bolezen vlekla. V primeru dolgotrajnega prehlada imunski sistem povzročiteljev bolezni v telesu ne izloči popolnoma. Prizadeta oseba je takrat praktično ves čas prehlajena. Zato je pomembno, da se umirite!

Kronični prehladi

Kronični prehlad zdravniki imenujejo kronično vnetje nosne sluznice. Možni vzroki so

  • Prekomerna uporaba nosnih pršil ali kapljic za nos (povzroča kronično otekanje nosne sluznice)
  • Alergije: včasih se kronični rinitis izkaže za alergijsko reakcijo na primer na hišne pršice.
  • Granulomatoza s poliangiitisom (prej: Wegenerjeva bolezen): Stalno izcedek iz nosu ali kronično zamašen nos s krvavim nosnim izločkom in rjavkasto skorjo v nosu lahko kaže na to kronično vnetno bolezen krvnih žil.
  • Onesnaževalci/dražilci: Onesnaževalci, kot so tobačni dim, izpušni plini in zdravila, lahko dražijo nosno sluznico in jo poškodujejo do te mere, da postane vztrajno vneta.

Vztrajni rinitis se lahko pojavi tudi med nosečnostjo in kot stranski učinek nekaterih zdravil (zdravila za krvni tlak).

Zapleti in sekundarne okužbe

Pri prehladu redko pride do zapletov. Včasih se lahko virusi razširijo, okužijo druge dele telesa in povzročijo resne bolezni.

Šport ob prehladu je tvegan

Ne ukvarjajte se s športom, če ste prehlajeni! Tudi z vadbo ne začnite znova prehitro! Povečana obremenitev v kombinaciji z virusno okužbo lahko povzroči vnetje srčne mišice (miokarditis) ali osrčnika (perikarditis). Oboje lahko povzroči nepopravljivo okvaro srca, kot je srčno popuščanje (srčno popuščanje), in je lahko celo smrtno nevarno.

Podrobnejše informacije o vadbi pri prehladu najdete v članku “Telovadba pri prehladu”.

Prehladi: preventiva

Želite preprečiti prehlad? Potem morate poskrbeti za uravnoteženo in raznoliko prehrano. Tako boste telesu zagotovili vsa pomembna hranila (kot so vitamini in minerali), ki jih med drugim potrebuje za močan imunski sistem.

Za vaš imunski sistem je dobro tudi, če se v vsakdanjem življenju izogibate stresu in se redno sproščate.

Drugi nasveti, ki vam bodo pomagali preprečiti prehlad, zlasti poleti, vključujejo

  • Pazite, da vas pri kopanju v zunanjem bazenu, morju ali jezeru ne zebe.
  • Pri kopanju si vzemite odmor, če vas zebe, in se dobro osušite.
  • Vlažna ali prepotena oblačila zamenjajte čim prej.
  • Če se le da, se izogibajte klimatskim napravam (avto, restavracija ipd.) in prepihu.
  • Pij veliko vode. Tekočina tudi ohranja vlažne sluznice, le tako lahko opravljajo svojo funkcijo naravnega zaščitnega ščita pred patogeni (kot je prehlad).

Več o tej temi lahko izveste v članku Preprečevanje prehladov.