Kratek pregled
- Zdravljenje: Prva pomoč: imobilizacija, hlajenje, pomiritev prizadetega; zdravnik ročno izpahne sklep, sledi rentgensko slikanje in imobilizacija s povoji ali longetami, v primeru sočasnih poškodb ali neuspeha izpaha lahko kirurški posegi
- Simptomi: huda bolečina, olajšana drža, negibnost prizadetega dela telesa, mravljinčenje in neobčutljivost zaradi poškodbe živca.
- Diagnoza: zdravnik preveri položaj prizadetega sklepa, prekrvavitev, gibljivost in občutenje dražljajev, slikovne postopke (kot so rentgen, ultrazvok, računalniška tomografija), redko artroskopijo sklepa.
- Vzroki: Sila zaradi padca ali nesreče, prirojena ali pridobljena nestabilnost sklepa (zaradi ohlapnih vezi), kronična poškodba ali vnetje sklepa, malformacija (displazija) sklepa, nestabilnost zaradi obrabe, povezane s starostjo.
- Prognoza: zaplet zaradi zloma kosti (zlom dislokacije), pri enkratnem izpahu običajno popolna zacelitev, pri ponovnem izpahu so možne trdovratne težave.
Kaj je luksacija?
"Luksacija" je medicinski izraz za izpah. V tem primeru sklepna glavica – kost, ki običajno leži v čašici – izskoči iz nje. Obe komponenti sklepa tako izgubita medsebojni stik.
To se zgodi predvsem v sklepih, ki so zaradi položaja na telesu ali anatomije bolj nagnjeni k poškodbam, kot so rama, komolec ali (umetni) kolk.
Dislokacija je možna tudi na naslednjih mestih, npr.
- Stopalo (gleženj, prsti, linija Chopart ali Lisfranc sklepa).
- Temporomandibularni sklep
- Zapestje (perilunatna dislokacija)
- Zobje (sprememba položaja vdolbine za zobno korenino v čeljustni kosti)
- Larinks (predvsem zaradi prometnih nesreč)
- Sternoklavikularni sklep (sternoklavikularni sklep)
Na splošno se to zgodi še posebej enostavno pri zelo gibljivih sklepih: običajno pritrjene mišice in vezi stabilizirajo sklep. Če pa so te strukture poškodovane ali prenapete, je na primer pogosto dovolj nepreviden, sunkovit gib ali padec – in pride do izpaha.
Otroci pred sedmim letom starosti redko trpijo zaradi izpaha. To je zato, ker so njihove kosti še vedno bolj prožne in se bolje podajo ob uporabi sile.
Katere vrste dislokacij obstajajo?
Poznamo različne vrste izpahov – glede na to, kateri sklep je izpahnjen in ali so sklepne površine popolnoma ali delno izpahnjene. Nekaj primerov:
Dislokacija ramenskega sklepa
Ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep pri človeku. Najpogosteje ga prizadenejo izpahi vseh sklepov. O tem, kako nuditi prvo pomoč pri izpahu ramenskega sklepa, si lahko preberete v članku Izpah ramena.
Izpah komolca
Izpah komolca je druga najpogostejša vrsta izpaha sklepa, saj predstavlja približno 20 odstotkov vseh izpahov. Nastane zaradi padca na iztegnjeno roko. Pogosto takšen izpah komolca spremljajo druge poškodbe, kot so natrgane vezi, zlomi kosti ali poškodbe živcev. Več o tem si lahko preberete v članku Luksacija komolca.
Patelarna luksacija
Luksacija prstov
Ko se odbojkarska ali košarkarska žoga med športom močno odbije ob iztegnjen prst, prstni sklep zlahka zdrsne iz običajnega položaja. Z izpahom prsta obvezno obiščite zdravnika! Zakaj in kako pravilno pomagati pri takšni poškodbi, si lahko preberete v članku Izpah prsta.
Subluxation
Pri izpahu so konci kosti, ki tvorijo sklep, popolnoma premaknjeni. Če pa pride le do delnega odmika sklepnih površin, kot na primer pri telesih vretenc, je prisotna subluksacija. Če se ta posebna oblika pojavi v komolčnem sklepu, se imenuje Chassaignacova paraliza (radialna subluksacija glave). Pojavlja se skoraj izključno pri otrocih in se pojavi, ko otroka sunkovito potegnemo za roko. Več o tem si lahko preberete v članku Subluksacija.
Kaj storiti v primeru dislokacije?
Nikoli ne poskušajte sami namestiti izpahnjenega sklepa! Obstaja nevarnost ščipanja ali strganja živcev, krvnih žil ali vezi! Zato izpah vedno prepustite zdravniku.
Ukrepi za prvo pomoč
- Imobilizacija: Izpahnjeni sklep najprej imobiliziramo s povojem ali povojem. Pri izpahih roke je najbolje prositi prizadeto osebo, naj jo drži pri miru. Poleg tega je včasih koristno stabilizirati roko tako, da previdno vpnete blazinico med roko in trup.
- Hlajenje: Ko pride do izpaha, prizadeto mesto običajno hitro oteče. Prisotne so tudi hude bolečine. Tako oteklino kot bolečino lahko ublažimo s hlajenjem. Za hlajenje so primerne ledene kocke, zavite v krpo ali hladilno vrečko. Nikoli ne nanašajte ledu neposredno na kožo!
Zdravljenje
V primeru izpaha brez spremljajočih poškodb zdravnik praviloma izpahnjen sklep zravna ročno. To je lahko zelo boleče. Zato bolnik običajno pred tem dobi močno protibolečinsko sredstvo ali kratkotrajno anestezijo. To ima tudi prednost, da se mišična napetost zmanjša. To olajša ponovno vstavitev kosti v vtičnico.
V nekaterih primerih izpaha je ročna nastavitev neuspešna ali pa pride do sočasnih poškodb (na primer poškodba živcev, žil ali mišic ali zlom kosti). V takih primerih je nujen kirurški poseg. Izpahe pogosto operirajo tudi pri mlajših, športno aktivnih ljudeh, da zmanjšajo tveganje ponovnega izpaha. Med operacijo kirurg zategne prenapet kapsularni ali ligamentni aparat in tako sklepu povrne stabilnost.
Kakšni so simptomi dislokacije?
Travmatski izpah, ki ga povzroči zunanja sila, je običajno zelo boleč. Zato bolnik takoj zavzame zaščitno držo. Na primer, pri izpahu rame instinktivno pritisne prizadeto roko ob trup.
Za izpah je značilno tudi, da lahko prizadeti del telesa nenadoma premaknemo le malo ali pa sploh ne (npr. prst pri izpahu prsta ali roko pri izpahu rame).
Če so vezi in mišice že prenapete in se izpah ponavlja, je ta tako imenovani običajni izpah pogosto manj boleč od travmatskega.
Kako je postavljena diagnoza?
Zdravnik najprej da pacientu protibolečinske tablete, da bo nadaljnji fizični pregled znosnejši. Med tem pregledom si zdravnik natančno ogleda sam prizadeti sklep in njegov položaj. Preveri tudi prekrvavitev, gibljivost in zaznavanje dražljajev prizadetega dela telesa.
Na primer, če je roka z izpahnjenim ramenskim ali komolčnim sklepom videti bleda ali celo modrikasta, je verjetno prišlo do poškodbe žile. Če pacient ne more več pravilno premikati roke ali prstov ali čuti mravljinčenje na ustreznih področjih, so najverjetneje poškodovani živci.
Naslednji korak je rentgensko slikanje izpahnjenega sklepa. Na ta način zdravnik ugotovi, ali je res popolnoma izpahnjen in ali so bile pri tem poškodovane tudi kosti. Občasno je izpah viden že na ultrazvočni sliki (predvsem pri otrocih).
V redkih primerih je za izpah potrebna sklepna endoskopija (artroskopija).
Kateri so vzroki za dislokacijo?
Glede na to, kako nastane izpah, zdravniki razlikujejo naslednje izpahe:
Travmatska luksacija
O tem strokovnjaki govorijo, ko se sklep izpahne zaradi neposredne ali posredne sile (na primer ob nesreči ali padcu).
Navadna luksacija
Habitualni izpah je posledica prirojene ali pridobljene nestabilnosti sklepa (na primer zaradi zelo ohlapnih vezi). V tem primeru pogosto zadošča minimalna obremenitev in pride do izpaha prizadetega sklepa. Izpah brez kakršne koli sile imenujemo tudi spontani izpah.
Patološka dislokacija
Pojavi se na primer kot posledica kronične poškodbe sklepa ali vnetja sklepa s prenapetostjo kapsule. Patološki izpah se pojavi tudi v primeru destrukcije sklepa in kot posledica mišične paralize.
Prirojena luksacija
Starejši ljudje so bolj nagnjeni k izpahom kot mladi. To je zato, ker se kite, vezi in kosti s staranjem obrabljajo, zaradi česar so sklepi bolj nestabilni. Mladi moški načeloma tudi pogosteje izpahnejo sklepe kot ženske, ker se pogosteje ukvarjajo s tveganimi športi.
Kakšna je napoved dislokacije?
Možen zaplet izpaha je, da se ena od kosti, vključenih v sklep, popolnoma zlomi ali da se med izpahom odcepi majhen delček kosti. Zdravniki takrat govorijo o luksacijskem zlomu (zlom z izpahom). To tveganje obstaja na primer pri padcih z velikimi silami, ki delujejo na sklep.
V večini primerov se enkratni izpahi po ustrezni terapiji popolnoma zacelijo. Če pa se izpah ponovno pojavi, postane zadevni sklep včasih vse bolj nestabilen. Posledično so možne vztrajne pritožbe.
Na splošno sta potek in trajanje celjenja odvisna od morebitnih sočasnih poškodb, terapije, starosti in pomoči (npr. z aktivnim razvojem mišic) prizadete osebe.
Ali obstajajo preventivni ukrepi?
Če nekdo pogosteje trpi za izpahi (na primer zaradi šibkosti vezivnega tkiva), je morda priporočljivo, da se vzdrži nekaterih dejavnosti ali športa.
