Kratek pregled
- Posledice srčnega infarkta: srčna aritmija, akutno ali kronično srčno popuščanje, atrijska ali ventrikularna fibrilacija, počena srčna stena, anevrizme, nastajanje krvnih strdkov, embolije, možganska kap, duševne motnje (depresija)
- Rehabilitacija po srčnem infarktu: trifazna rehabilitacija poteka stacionarno v ambulanti ali ambulantno v rehabilitacijskem centru; cilj je ponovna vključitev bolnika v normalno življenje; razdeljen na štiri področja (telesno, vzgojno, psihološko, socialno)
- Prehrana po srčnem infarktu: prehod na srčno zdravo prehrano (npr. sredozemska ali azijska kuhinja) – čim manj sladkorja, soli in maščob, uravnoteženo z veliko zelenjave in sadja
- Gibanje po srčnem infarktu: Gibanje je zelo pomembno in spodbuja zdravje srca. Koristen je zmerni vzdržljivostni šport ali vadba v kardiološki športni skupini pod zdravniškim nadzorom.
Kakšne so posledice srčnega infarkta?
Posledice akutnega srčnega infarkta
Veliko bolnikov doživi srčno aritmijo kot akutno posledico srčnega infarkta. So najpogostejši zaplet po akutnem srčnem infarktu. Srčna aritmija se pogosto pojavi v obliki zelo hitrega, neritmičnega srčnega utripa (tahiaritmija). To se včasih razvije v atrijsko fibrilacijo ali smrtno nevarno ventrikularno fibrilacijo.
Redko se zgodi, da srčni infarkt povzroči raztrganje dela srčne stene (npr. pretrganje prekatne pregrade ali proste srčne stene).
Prvih 48 ur po srčnem infarktu je najbolj kritično obdobje za ogrožajoče zaplete. Pri približno 40 odstotkih prizadetih povzroči srčni infarkt smrt v prvem dnevu (pogosto zaradi ventrikularne fibrilacije).
Še posebej nevarni so tako imenovani »tihi infarkti«, ki ne povzročajo akutnih simptomov, kot je huda bolečina. Običajno postanejo opazni šele pozneje in povzročijo enake zaplete kot akutni srčni infarkt.
Dolgotrajne posledice srčnega infarkta
Kar nekaj bolnikov razvije prehodno depresijo po srčnem infarktu. Zdrav in aktiven življenjski slog pomaga preprečiti dolgotrajno slabo razpoloženje.
Če zaradi srčnega infarkta odmre veliko mišične mase, se sčasoma razvije kronično srčno popuščanje: brazgotinsko tkivo nadomesti odmrlo tkivo srčne mišice, kar posledično poslabša delovanje srca. Večje kot je brazgotinsko območje, slabše srce deluje. Številni majhni srčni infarkti sčasoma povzročijo tudi srčno popuščanje (»bolezen malih žil«).
Na tem območju zlahka nastanejo krvni strdki (trombi). Če pretok krvi nosi te trombove s seboj, obstaja tveganje, da zamašijo žilo nekje v telesu (embolija). Če se to zgodi v možganih, pride do možganske kapi, posledično do poškodbe možganov. V najslabšem primeru lahko možganska kap povzroči paralizo ali celo smrt. Tveganje za tovrstne posledice srčnega infarkta lahko zmanjšamo z zdravili, ki zavirajo strjevanje krvi.
Kako poteka rehabilitacija po srčnem infarktu?
Rehabilitacija (ali na kratko rehabilitacija) pomaga ljudem s srčnimi boleznimi, da si povrnejo zdravje in zmogljivost – tako fizično kot psihično. Zdravniki specialisti podpirajo bolnike pri vrnitvi v vsakdanje in družabno življenje. Dokazano je tudi, da rehabilitacija zmanjša tveganje zapletov zaradi srčnega infarkta.
Namen rehabilitacije je tudi zmanjšati obremenitev zdravstvenega sistema: na primer oskrba in usposabljanje bolnikov s srčnim infarktom preprečita bivanje v bolnišnici, ki se mu je mogoče izogniti, in jim omogoči vrnitev na delo.
Štiri terapevtska področja srčne rehabilitacije
Rehabilitacijski bolniki so oskrbovani na štirih področjih, ki so med seboj tesno povezana:
Somatsko (fizično) področje
Smiselna je tudi individualno prilagojena telesna vadba: srčnemu infarktu pogosto sledi zmanjšanje telesne zmogljivosti in vzdržljivosti. Redno usposabljanje pomaga preprečiti to in izboljša bolnikovo odpornost in zdravje srca. Za to je primeren tako imenovani aerobni vzdržljivostni trening. Nekaterim srčnim bolnikom zdravniki priporočajo tudi nadzorovano vadbo za moč.
Izobraževalno področje
Strokovnjaki (običajno zdravniki in psihologi) srčnim bolnikom svetujejo zdrav življenjski slog. Na primer, dajejo nasvete o zdravi prehrani, kako izgubiti odvečno težo in kako prenehati kaditi.
Poleg tega pacienti izvedo, zakaj je pomembno redno jemanje zdravil ter do kakšnih zapletov in neželenih učinkov lahko pride. Ta točka je še posebej pomembna za ljudi, ki jemljejo antikoagulante. Na splošno ukrepi temeljijo na geslu: Spodbujajte privrženost terapiji in krepite srce!
Psihološko področje
Socialno področje
Socialna medicina pomaga bolnikom, da se po srčnem infarktu vrnejo v socialno in poklicno življenje. Terapevti nudijo informacije in nasvete o različnih področjih, kot so vožnja, potovanje z letalom in spolnost. Predvsem pri partnerskih ali družinskih vprašanjih je dobro, da se posveta udeleži partner.
Kako deluje srčna rehabilitacija
Rehabilitacijo srčnih bolnikov po srčnem infarktu običajno razdelimo v tri faze:
Faza I se začne v (akutni) bolnišnici. Cilj je čim hitreje mobilizirati bolnika po srčnem infarktu. Če je potek nezapleten, traja bivanje v akutni bolnišnici približno sedem dni.
Faza II (nadaljnje zdravljenje) poteka bodisi bolnišnično v rehabilitacijski kliniki bodisi ambulantno v terapevtskem centru. Program vključuje na primer vadbeno terapijo, zmanjšanje anksioznosti, zdrav življenjski slog, pripravo na ponovno vključitev na delovno mesto in stresno testiranje.
Kako se prehranjujete po srčnem infarktu?
Za večino ljudi, ki doživijo srčni infarkt, to pomeni spremembo življenjskega sloga. Eden od dejavnikov je prehrana, ki naj bo po srčnem infarktu čim manj kalorična oziroma maščobna, da preprečimo nastanek nevarnih oblog, ki zamašijo krvne žile. Pomembno je, da je prehrana uravnotežena in vsebuje vsa potrebna hranila – zato se ne lotite diete, pri kateri popolnoma izpustite pomembno hranilno komponento.
Srčno zdrava hrana torej nima okusa po nečem prepovedanem ali dolgočasnem. Če na primer jezik premamite z mediteransko kuhinjo, ima ta hrana okus po dopustu in soncu. Skrivnost te kuhinje je v tem, da hrana iz sredozemskih držav vsebuje veliko živil rastlinskega izvora (zelenjava, sadje, zelišča, česen), malo živalskih proizvodov (malo mesa, a veliko rib) in kakovostne rastlinske maščobe (kot so oljke). olje).
Za srce zdravo prehrano se velja ozreti tudi na vzhod: kitajska ali azijska kuhinja se na primer običajno pripravlja v voku z nizko vsebnostjo maščob in je pretežno vegetarijanska.
Sol je še en dejavnik, ki igra pomembno vlogo, zlasti pri bolnikih z visokim tveganjem, ki že imajo visok krvni tlak. V velikih količinah zvišuje krvni tlak in zato ne poveča le tveganja za srčni infarkt, temveč tudi njegove posledice. Nemško združenje za splošno in družinsko medicino (DEGAM) pri boleznih srca in ožilja, kot je srčni infarkt, priporoča zmanjšanje porabe soli na manj kot šest gramov soli na dan. Zato za začimbo uporabite zelišča ali zelenjavo, kot sta česen in čebula.
Šport po srčnem infarktu
Srčni napad zmanjša bolnikov srčni utrip in s tem tudi njegovo moč in vzdržljivost. Vsakodnevna opravila hitro postanejo fizično breme: tkivo srčne mišice, ki je odmrlo med infarktom, je zabrazgotinjeno. Preostalo tkivo mora torej samo zagotavljati črpalno moč. Počasen, neprekinjen trening za krepitev ponovno okrepi obolelo srce. Šport je torej pomemben del terapije po srčnem infarktu.
Telesna aktivnost pa pozitivno vpliva tudi na druge telesne funkcije. Ti
- izboljša oskrbo telesa s kisikom,
- znižuje krvni tlak,
- uravnava krvni sladkor in lipide v krvi,
- preprečuje vnetne procese,
- spodbuja zdravo telesno težo,
- zmanjšuje nepotrebne maščobne obloge ter
- zmanjšuje stresne hormone.
Študije so pokazale, da vadba ne pomaga le vnaprej preprečiti srčni infarkt. Gibanje pozitivno vpliva tudi po srčnem infarktu. Kdor po srčnem infarktu postane ali ostane aktiven, bistveno poveča možnosti za preživetje. To je rezultat švedske študije, ki je vključevala več kot 22,000 bolnikov s srčnim infarktom.
Ena od posledic srčnega infarkta je, da se mnogi oboleli bojijo preobremenitve med seksom. S fizičnega vidika je seks primerljiv z vadbo. Kardiološka vadba je torej idealna priprava, da brez strahu ponovno uživate v tem čudovitem naporu.
Začetek treninga po srčnem infarktu
Po srčnem infarktu (STEMI in NSTEMI) znanstvene študije priporočajo zgodnji začetek treninga – že sedem dni po infarktu. Ta zgodnja mobilizacija podpira proces celjenja in pomaga bolniku, da se hitreje vrne v vsakdanje življenje.
Po operaciji širjenja koronarnih arterij (perkutana transluminalna koronarna angioplastika, PTCA) lahko bolniki običajno začnejo z individualnim vadbenim programom četrti dan po posegu. Vendar to velja le za operacije brez zapletov. Idealno bi bilo, če bi usposabljanje potekalo le pod zdravniškim ali terapevtskim nadzorom.
Kako pogosto naj telovadim?
Strokovnjaki priporočajo vadbo kmalu po infarktu in vsaj dvakrat na teden – ne glede na resnost infarkta. Pomembno je, da bolniki najprej začnejo z vadbo previdno. Postopoma povečajte intenzivnost in trajanje vadbe.
Za srčne bolnike se priporoča štiri- do petkrat na teden po 30 minut zmerne vzdržljivostne vadbe.
Primeren šport po srčnem infarktu
Vzdržljivostni šport je še posebej primeren za treniranje srčno-žilnega sistema in optimalno podpira okrevanje po srčnem infarktu. Vadba za moč in vaje za mobilizacijo in mobilnost pa so tudi sestavni deli srčne vadbe.
Trening zmerne vzdržljivosti
Vzdržljivostni športi so primerni po srčnem infarktu. So v središču kardioloških športov, saj izboljšujejo kardiopulmonalno delovanje in pomagajo doseči višje stopnje napora brez nelagodja.
Po priporočilu nemškega društva za preventivo in rehabilitacijo srčno-žilnih bolezni je za srčne bolnike idealna zmerna vzdržljivostna vadba štiri- do petkrat na teden po vsaj 30 minut.
Primeren vzdržljivostni trening po srčnem infarktu je npr.
- (Hitra) hoja
- Hoja po mehki podlagi/po pesku
- hoja
- Nordijska hoja
- Tek na smučeh
- (step) aerobika
- Kolesarski ali cikloergometer
- veslanje
- Plezanje po stopnicah (npr. po steperju)
Pomembno je, da srčni bolniki na začetku izberejo kratke vadbene faze od pet do največ deset minut. Trajanje vadbe se nato sčasoma počasi povečuje.
Tek po srčnem infarktu
Hoja, tek, hoja in tek so najlažji načini za treniranje cirkulacije po srčnem infarktu. Vendar pa je pomembno, da pazite na intenzivnost treninga. Lečeči zdravnik bo najprej z obremenitvenim EKG-jem določil zmogljivost in obremenitveno zmogljivost srca. Na podlagi tega bo nato pacientu priporočil individualno intenzivnost treninga.
Ciljno območje vadbe za srčne bolnike je 40 do 85 odstotkov VO2max. VO2max je največja količina kisika, ki jo telo absorbira med največjo vadbo. Srčni utrip med vzdržljivostnim treningom je najboljši pri 60 do 90 odstotkih.
Kot srčni bolnik se zaenkrat vzdržite tekmovanj. Tekmovalnih športov se udeležite le po posvetu z zdravnikom.
Kolesarjenje po srčnem infarktu
Trening moči za srčne bolnike
Vaje za krepitev spodbujajo izgradnjo mišic in moč. V mirovanju mišična masa porabi več energije kot maščoba in pomaga v boju proti prekomerni teži. Ob vestnem izvajanju pod strokovnim vodstvom vaje za moč ne predstavljajo nadpovprečnega tveganja za srčne bolnike.
Da bi se izognili skokom krvnega tlaka, je pomembno, da med vadbo ne dihate pod pritiskom. Poskrbite tudi, da med ponovitvami čim bolj sprostite mišice.
Nežne vaje za srčne bolnike za izgradnjo mišic v zgornjem delu telesa vključujejo npr
- Krepitev prsnih mišic: sedite vzravnano na stol in pritisnite dlani eno ob drugo pred prsmi. Zadržite napetost nekaj sekund. Nato sprostite in sprostite. Večkrat ponovite.
- Krepitev ramen: sedite vzravnano na stol in sklenite roke pred prsmi. Leva roka vleče v levo, desna v desno. Zadržite poteg nekaj sekund, nato se popolnoma sprostite.
- Krepitev rok: Stojte za eno roko pred steno in položite roke na steno približno v višini ramen. Pokrčite roke in stoje izvajajte »sklece« – deset do 15 ponovitev. Intenzivnost se povečuje, bolj ko se oddaljujete od stene.
- Krepitev abduktorjev (mišice iztegovalke): sedite pokončno na stol, dlani položite na zunanjo stran stegen, čim bližje kolenu. Zdaj z rokami pritisnite na noge od zunaj, noge pritisnete na roke. Zadržite pritisk nekaj sekund in se nato sprostite.
- Krepitev adduktorjev (mišice upogibalke): sedite pokončno na stol z rokami med koleni. Zdaj potisnite navzven z rokami, noge delujejo proti rokam. Zadržite napetost nekaj sekund in se nato popolnoma sprostite.
Poskrbite, da med vsemi krepilnimi vajami dihate sproščeno.
Kardiološke športne skupine
Po srčnem infarktu je priporočljivo sodelovanje v kardiološki športni skupini. Pacienti trenirajo skupaj z ostalimi prizadetimi pod strokovnim nadzorom – kardiološke športne skupine zagotavljajo večjo varnost, saj je vedno prisoten zdravnik. So tudi varen prostor, ki vsem omogoča, da brez sramu izboljšajo svojo omejeno telesno pripravljenost. Na ta način počasi povečujete telesno pripravljenost za vsakdanje življenje, na primer za plezanje po stopnicah, kjer se vaš utrip poveča.
Vse vaje so prilagojene potrebam srčnih bolnikov.
Različni igrivi pristopi se uporabljajo tudi v kardioloških športnih skupinah. V vadbo so na primer vključeni badminton, vaje s Therabandom (elastični vadbeni trak) ali športne vaje z žogo.
Sledite svojim instinktom!
Zdravniki za vsakdanje življenje po srčnem infarktu priporočajo naslednje: Sledite svojim instinktom! Že dolgo je dokazano, da nesrečni ljudje svojo negotovost in neizpolnjene potrebe prikrivajo z nadomestnimi dejanji. Sem sodijo na primer obilno prehranjevanje, kajenje, pitje alkohola ali zakopavanje v delo. Vendar se ta domnevna zdravila za nesrečo hitro razvijejo v navade in ogrozijo vaše zdravje.
Zato poslušajte sebe in poskušajte prepoznati svoje prave potrebe in želje. Pogosto jih je mogoče izpolniti skoraj tako enostavno kot nadomestna dejanja. Dolgo odlagani pogovor s partnerjem, počitnice v vaši najljubši državi, čas zase in za druge – vse to je dobro za dušo in pomaga preprečiti škodljive posledice srčnega infarkta.
