Še pred nekaj časa je bil vaš otrok sončni žarek, ki je vsakogar radovedno opazoval, a se iz dneva v dan v okolju odziva z zavračanjem. En kratek očesni stik in vsega je konec: otrok se obrne stran, drži svoje majhne roke pred obrazom, se reši v maminem objemu ali celo zajoka.
Razlaga je preprosta: vaš otrok je tujec! Vendar to ni razlog za skrb. Pravzaprav je nenavadnost pomembna stopnja v otrokovem razvoju ter znak čustvene in socialne zrelosti.
Kdaj dojenčki postanejo tujci?
Kdaj se dojenčki začnejo počutiti čudno in kako izrazito je to, je odvisno od otrokovega tempa in individualnega značaja.
Negotovost do tujcev se običajno poveča med 4. in 8. mesecem življenja. Razvojni psiholog Réné A. Spitz je zato fazo nenavadnosti poimenoval »8-mesečna anksioznost«.
Zakaj se dojenčki počutijo čudno?
Med fazo tujca vaš dojenček začne razlikovati med znanim in neznanim. Že v prvih nekaj mesecih mamo in očeta prepozna po glasu in vonju. Nekaj mesecev pozneje pa lahko tudi jasno prepozna obraz svojih najbližjih skrbnikov in jih loči od manj znanih ljudi.
Nenavadnost je torej preprosto naravna in zdrava distanca do tujcev. Z evolucijskega vidika je nenavadnost pomemben zaščitni mehanizem za preživetje.
Nenavadnost: Strah pred ločitvijo
Nenavadnost izraža še en pomemben vidik: ločitveno tesnobo. V prvih nekaj mesecih življenja se dojenček nauči, da skrbnik zanesljivo skrbi zanj in zadovoljuje njegove potrebe. Zanj je poskrbljeno in prejema hrano, ljubezen in tolažbo.
Iz tega občutka varnosti se razvije tako imenovano osnovno zaupanje, ki bo kasneje odločilno tudi za medosebne odnose. Vendar pa je na tej stopnji vaš otrok še popolnoma odvisen od vas. Takoj ko zapustite prostor ali njihovo vidno polje, se odzovejo nemirno ali celo panično.
Nenavadnost – znak varne navezanosti
Ne glede na to, ali je intenzivno ali le blago: če je vaš otrok odtujen od drugih, je med vami in vašim otrokom varna in stabilna vez. Vaš otrok ve, da ima v vas zanesljivo bazno postajo, ko je v stiski, zaskrbljenosti ali negotovosti. Le s tem znanjem lahko pogumno raziskujejo svoje okolje in razvijajo odprto in samozavestno osebnost.
Nenavadnost: Ocenjevanje nevarne situacije
Preveč previdnosti je za otroka enako škodljivo kot premalo. Preveč zaskrbljeni starši lahko zavirajo žejo svojih potomcev po akciji. Preveč brezskrben odnos otroku sporoča, da tujci na splošno ne predstavljajo nevarnosti.
Kaj storiti, če je vaš otrok tujec?
Kot starši svojega otroka ne morete naučiti, da neha biti tujec – in ga tudi ne bi smeli. Podprite svojega otroka med fazo nenavadnosti tako, da mu zagotovite varnost in občutek varnosti.
Če je vaš otrok tujec, ga ne silite v naročje sorodnikov, če tega res ne želijo. Vendar pa tudi ne smete pretirano ščititi otroka, ki je tujec. Socialne veščine, ki so mu pomembne za preostanek življenja, lahko razvije le v stiku z drugimi ljudmi.
Nasveti za spopadanje z nenavadnostjo?
Naslednji ukrepi bodo pomagali vašemu otroku, da se bo med fazo nenavadnosti navadil na novo osebo, kot je varuška:
- Bodi potrpežljiv!
- Postopoma skupaj vzpostavite stik s to novo osebo.
- Osebo vključite v dejavnosti: igranje, hranjenje, menjavanje plenic.
- Sporočite, da odhajate in bodite pozitivni in veseli – ne potuhnite se.
- Testna vožnja na dosegu roke: Najprej zapustite sobo le za kratek čas in postopoma povečujte svojo odsotnost.
Ko dojenčki niso tujci
Za razvojne psihologe je odstopajoče vedenje znak, da je vez manj stabilna. Če dojenček ni odtujen, je to običajno posledica negativnih izkušenj s skrbnikom. Če doživlja zavračanje, distanciranost, nihanje razpoloženja, čustveno hladnost, zanemarjanje ali zlorabo, je vez motena.
Nenavadnost – vprašanje značaja
Vedenje navezanosti je tudi genetsko vnaprej programirano in ni odvisno le od vedenja matere ali drugih bližnjih skrbnikov. Tu so na primer pogumneži, ki se pogumno vržejo v vse, in plašni zajčki, ki previdno in negotovo raziskujejo vse novo.
Na to, v kolikšni meri je dojenček odtujen, torej vpliva tudi otrokov značaj. Starši lahko nekaj storijo, da se temu izognejo, torej upočasnijo ali spodbudijo in s svojim vedenjem pozitivno vplivajo na otrokov odnos. A ne glede na to, ali je vaš dojenček zelo ali zelo nevajen, bodite njihov varen pristan, iz katerega se bodo lahko odpravili novim dogodivščinam naproti!
