struktura
O hrbtenjača je simetrični refleksni organ, torej razdeljen na dve podobni polovici (= dvostranski) in v nasprotju z možganov, ima razmeroma izvirno in preprosto strukturo, ki je načeloma videti enako v različnih delih. Analogno hrbtenici ga lahko razdelimo na zadnjico ali kokcigealni mozeg, ki je še vedno prisoten pri drugih vretenčarjih, je pri ljudeh osnovno, torej je še vedno prisoten le brezfunkcijski sistem. Iz hrbtenjača, pari živčnih korenin, hrbtenica živci (Nervi spinalales), segajo simetrično levo in desno.
Te živčne korenine enakomerno potekajo na vsaki strani skozi medvretenčne luknje (Foramen intervertebralis), ki jih tvorita dva naložena vretenca na desni in levi strani vretenc. V tem kratkem odseku jih imenujemo živčne korenine hrbtenice (Radix spinalis), ker so še vedno sestavljeni iz sprednjega (motor = za mišice) in zadnjega (občutljiv = za občutek) dela.
- Cervikalni ali vratni mozeg (na nivoju od 1. do 7. vratnega vretenca)
- Torakalni ali prsni mozeg (na nivoju od 1. do 12. prsnega vretenca)
- Ledveni ali ledveni znak (na ravni 1. - 5. ledvenega vretenca)
- Križna ali sakralna medula (na ravni križnice)
- Prečni postopek
- Odhajajoči živec (hrbtenični živec)
- Telo vretenc
- Spinozni postopek
- Hrbtenjača
Šele po izstopu iz medvretenčnih lukenj se oba koreninska dela združita in tvorita dejanski hrbtenični živec, ki se premika na obod telesa. zaznani vhod od zunaj je usmerjen s periferije na osrednjo stran živčni sistem (hrbtenjača in možganov) - in hkrati poziva k gibanju iz središča živčni sistem na mišice, na obrobje. Obe lastnosti (motorični in senzorični del) se naravno ohranjata v živcu, preprosto ju ni več mogoče razlikovati in delujeta kot skupni "kabel". Ker jih električno izolirajo ovojnice maščobnih živcev (mielinske ovojnice), si drug drugemu ne ovirajo.
