Kratek pregled
- Simptomi: Nočno zaspanje roke, parestezije, bolečine, kasneje funkcionalne omejitve, paraliza, zmanjšan občutek za dotik.
- Diagnoza: Poizvedba o tipičnih simptomih in možnih dejavnikih tveganja, funkcionalni in bolečinski testi, merjenje hitrosti prevodnosti živcev
- Vzroki in dejavniki tveganja: dolgotrajna preobremenitev zapestja, predispozicija, revmatizem, poškodbe, zastajanje vode, sladkorna bolezen, prekomerna telesna teža, oslabelost ledvic.
- Potek in prognoza: ob pravočasni terapiji popolna ozdravitev, ob prepoznem zdravljenju možna ireverzibilna paraliza.
- Preventiva: zdravite obstoječe bolezni, zmanjšajte prekomerno telesno težo, izogibajte se enostranskemu stresu
Kaj je sindrom karpalnega kanala?
Karpalni kanal tvorijo karpalne kosti in stabilizacijski ligament vezivnega tkiva. Skozi njegovo sredino poteka več kit roke, kot tudi mediani živec. Ta poteka od rame preko zgornje in spodnje roke. Skupaj z dvema drugima živcema nadzoruje gibanje mišic in omogoča roki občutek za dotik.
Sindrom karpalnega kanala: Kakšni so simptomi?
V zgodnji fazi oboleli pogosto ne jemljejo resno sindroma karpalnega kanala. Toda dlje kot je živec stisnjen v zapestju, večja je verjetnost, da bo trajno poškodovan. Zato je pomembno, da prve znake sindroma karpalnega kanala nevrološko razjasnimo.
Zgodnji simptomi
Občutek nelagodja: Sindrom karpalnega kanala se običajno kaže z mravljinčenjem v dlani. Kasneje se postopoma razširijo na del prstov.
Bolečina: na začetku se bolečina pojavi le po posebnem naporu zapestja. To vključuje na primer vrtnarjenje, obnovo ali čiščenje. V kasnejših fazah se težave pojavijo tudi nenadoma brez očitnega vzroka, torej »spontano«.
Simptomi v poznejši fazi
Izguba občutljivosti: Če pritisk na živec traja dlje časa, se ta vedno bolj poškoduje. Kmalu neprijetni občutki v prstih izginejo. Namesto tega postanejo večinoma otopeli. Kasneje se pojavi paraliza.
Mišična atrofija v palcu: mišica palca, ki jo nadzira ta živec, nato postopoma nazaduje. Na sklepu palca se pojavi vidna udrtina (atrofija prsta).
V tej fazi je živec že zelo močno poškodovan. Če s terapijo ne začnemo prej, je pogosto že prepozno – poškodbe živca ni več mogoče odpraviti. Možni posledici sta vseživljenjska otrplost dlani in paraliza palca.
Simptomi na obeh rokah?
V večini primerov se simptomi razvijajo zaporedno na obeh rokah. Vendar so včasih vmes tudi meseci ali celo leta.
Kako se lahko testira sindrom karpalnega kanala?
Prvi korak pri diagnosticiranju sindroma karpalnega kanala je pridobitev osebne zdravstvene anamneze. Zdravnik bolnika povpraša o njegovih simptomih in morebitnih dejavnikih tveganja, kot so fizično delo, predhodne bolezni in družinska anamneza.
Naslednji korak je fizični pregled. Tukaj zdravnik med drugim preveri naslednje vidike:
- Delovanje palca: Pregleda se tudi delovanje palca. Zdravnik prosi pacienta, naj na primer drži steklenico. Za sindrom karpalnega kanala je značilno, da bolnik ne more več dobro ali sploh ne razpreti palca.
- Občutljivost: Zdravnik testira pacientovo čutenje tako, da z vato boža po dlani. Če bolnik dotika ne zazna, je površinska občutljivost oslabljena.
Provokacijski testi
Hoffman-Tinelov test: Pri tem testu sindroma karpalnega kanala se tapka po koži nad karpalnim kanalom. Če to pri bolniku sproži bolečino in nelagodje, je to znak sindroma karpalnega kanala.
Phalenov znak: Pri tem testu pacient položi hrbtni strani rok skupaj. Zapestje je močno upognjeno. Če se bolečina poveča, to kaže tudi na sindrom karpalnega kanala.
Nevrološki test sindroma karpalnega kanala
Da bi izključil druge bolezni s podobnimi simptomi, zdravnik pogosto pregleda tudi predel komolca ter vratno-ramenski predel. Obstaja tudi možnost, da je na teh območjih zakrčen mediani živec roke.
V nekaterih primerih natančna meritev s površinskim ENG ni mogoča. Tako je na primer, če živec ne teče normalno. Pri igelnem ENG se nato majhne iglice vstavijo neposredno v bližino živca, s pomočjo katerih se opravi meritev. To lahko malo boli. Je pa izpit razmeroma kratek. Po tem običajno ni več nelagodja.
- Ultrazvok (sonografija): Z ultrazvočnim pregledom lahko ugotovimo, kako ozek je karpalni kanal.
- Rentgen: Zdravnik z rentgenskim pregledom preveri, ali artritisu podobne spremembe zožujejo zapestje.
- Slikanje z magnetno resonanco (MRI): Če zdravnik sumi, da simptome povzroča tumor, lahko to razjasni med slikanjem z magnetno resonanco.
Kaj povzroča sindrom karpalnega kanala?
- Ozek karpalni kanal: Ljudje, ki imajo že po naravi precej ozek karpalni kanal, imajo večjo verjetnost, da zbolijo. Iz tega razloga imajo ženske na splošno pogosteje sindrom karpalnega kanala kot moški.
- Dednost: Verjetno je prirojena anatomska zakrčenost razlog, da je sindrom karpalnega kanala še posebej pogost v nekaterih družinah.
- Poškodbe: Sindrom karpalnega kanala se zlahka razvije po poškodbi v bližini zapestja, zlasti po zlomu radiusa.
- Vnetje: možen vzrok je tudi vnetje in otekanje kitnih ovojnic, ki se prav tako nahajajo v karpalnem kanalu in nato pritiskajo na živec.
- Kronična ledvična oslabelost (ledvična insuficienca): Ljudje, ki morajo zaradi oslabelosti ledvic pogosto hoditi na dializo, zlahka razvijejo sindrom karpalnega kanala v roki, ki je povezana z dializnim aparatom (roka šanta).
Kako se zdravi sindrom karpalnega kanala?
Blage primere sindroma karpalnega kanala je mogoče ublažiti brez operacije. Na primer z imobilizacijo prizadete roke čez noč z opornico. Če je vzrok za zoženje karpalnega kanala vnetje, lahko pomaga kortizon – v obliki tablet ali včasih v obliki injekcije. Nekateri bolniki jemljejo zdravila proti bolečinam zaradi sindroma karpalnega kanala.
V nekaterih primerih je za sindrom karpalnega kanala potrebna operacija.
Kakšen je potek sindroma karpalnega kanala?
V bistvu je vsakdo v nevarnosti za razvoj sindroma karpalnega kanala. V večini primerov sta nato prej ali slej prizadeti obe roki. Tako simptomi kot potek sindroma karpalnega kanala se od bolnika do bolnika zelo razlikujejo.
Na splošno se simptomi med potekom bolezni nenehno slabšajo in povečujejo po težkem naporu, pa tudi med nosečnostjo in po poškodbah roke.
Kako dolgo so oboleli po akutnem izbruhu bolezni bolni in nezmožni za delo, je individualno in odvisno od različnih dejavnikov, kot sta poklic in terapija.
Če je operacija uspešna in pravočasna, je možno popolnoma pozdraviti sindrom karpalnega kanala. Bolečina običajno izgine naslednji dan po operaciji. Pacient nato ponovno usposobi gibljivost, pa tudi občutek za dotik in občutke.
Ne pozabite redno izvajati vaj, ki vam jih je priporočil zdravnik in/ali fizioterapevt, in naj nevrolog spremlja proces celjenja po operaciji.
Proces celjenja včasih traja več mesecev, odvisno od resnosti stanja.
Zapleti, kot so pooperativne krvavitve in okužbe, so pri operaciji karpalnega kanala redki. Vendar pa je v nekaterih primerih potrebna nadaljnja operacija.
Poklicna invalidnost s hudo poškodbo živcev
Zato ob prvih znakih sindroma karpalnega kanala obvezno obiščite zdravnika. Prej ko se začne zdravljenje, boljše so možnosti za ozdravitev!
Kako lahko preprečimo sindrom karpalnega kanala?
Če je mogoče, se izogibajte enostranskim gibom in držam, na primer rokam, ki so stalno naslonjene na računalnik ali na mizo. Raznolika in razbremenilna gibalna zaporedja vam omogočajo nežno delo tudi pri visoko tveganih poklicih.
