Trzanje mišic: sprožilci, terapija, motnje

Kratek pregled

  • Vzroki za trzanje mišic: npr. stres, pomanjkanje mineralov, stimulansi (kot je kofein), različne bolezni, kot so ALS, Parkinsonova bolezen ali diabetes mellitus
  • Kdaj je trzanje mišic nevarno? Ko je simptom resne bolezni. Na to morda kaže dejstvo, da se ne pojavlja le občasno.
  • Kaj lahko storimo proti trzanju mišic? V primeru neškodljivega trzanja mišic lahko poskusite odpraviti vzrok (npr. zmanjšajte stres, uživajte uravnoteženo prehrano, ne uživajte preveč kofeina in alkohola). Če so vzrok osnovne bolezni, bo zdravnik uvedel ustrezno terapijo (npr. z zdravili).
  • Kdaj k zdravniku? Če se trzanje mišic pojavlja pogosteje in/ali spremlja boleče mišične krče (na primer pri epilepsiji).
  • Diagnoza: razgovor s pacientom, fizični in nevrološki pregledi (ENG, EEG, EMG), po potrebi nadaljnje preiskave, kot so slikovni postopki (kot je računalniška tomografija, magnetna resonanca) ali analiza vzorca tkiva (biopsija)

Trzanje mišic: vzroki in možne bolezni

Vendar za trzanjem ni vedno bolezen. Fascikulacije, tj. Na primer, 70 odstotkov prebivalstva ima tako imenovano trzanje, da zaspi, kar je z medicinskega vidika povsem neškodljivo. Včasih se za simptomom skriva začasno draženje živca.

V nekaterih primerih se lahko mišično trzanje okrepi ali aktivira s prostovoljnimi gibi, v tem primeru se imenuje akcijski mioklonus. V drugih primerih zunanji dražljaji, kot so dotik, svetloba ali zvok, sprožijo trzanje mišic (refleksni mioklonus).

Bolezni, ki sprožijo trzanje mišic

  • Tiki, Tourettov sindrom
  • Epilepsija
  • Febrilne konvulzije
  • Multipla skleroza (MS)
  • Amiotrofična lateralna skleroza (ALS)
  • Parkinsonova bolezen
  • Bolezen Creutzfeldt-jakob
  • Wilsonova bolezen
  • Sladkorna bolezen
  • Vnetje možganov ali možganska krvavitev
  • Motnje krvnega obtoka, virusne bolezni in bakterijske okužbe
  • Ortopedske bolezni z draženjem živcev
  • Sindrom nemirnih nog: nevrološka motnja, pri kateri se pojavijo senzorične motnje in nehoteni gibi nog in redkeje rok, zlasti v mirovanju.

Drugi dejavniki, ki sprožijo trzanje mišic

  • čustveno neravnovesje, na primer ljubezen
  • stres
  • stimulativne snovi, kot je kofein
  • Alkohol in droge
  • prehlad in hipotermija
  • Pomanjkanje magnezija
  • hipoglikemija
  • ščipanje živcev
  • Neželeni učinki zdravil
  • neposredno draženje živcev po preiskavah (npr. pregled cerebrospinalne tekočine)

V večini primerov trzanje mišic poteka brez bolečin. Lahko pa ga spremljajo boleči mišični krči. Izrazito trzanje mišic močno omejuje prizadeto osebo v vsakdanjem življenju, saj postanejo oteženi namenski gibi, kot so prehranjevanje, pitje ali pisanje. Trzanje se v stresnih situacijah pogosto okrepi, tako da so bolniki stigmatizirani kot »živčni« ali »negotovi«.

Trzanje mišic – nevarno ali neškodljivo?

Veliko redkeje resne bolezni povzročijo trzanje mišic. Znak za to je lahko pogostejše trzanje. Na primer, tresenje mišic v mirovanju (tresenje v mirovanju) običajno opazimo pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Presnovne bolezni, kot je diabetes mellitus, se lahko kažejo tudi s trzanjem mišic – tako kot amiotrofična lateralna skleroza (ALS). V takih primerih je treba trzanje mišic ali bolezni, ki so za njimi, označiti kot nevarne ali vsaj resne.

Trzanje mišic: kaj lahko storimo glede tega?

V primeru neškodljivega trzanja mišic lahko sami naredite veliko, da ustavite nadležen simptom. Če pride kot vzrok trzanja v poštev bolezen, so potrebni zdravniški pregledi in običajno zdravljenje pri zdravniku.

Trzanje mišic: Kaj lahko storite sami

  • Brez stimulansov: trzanju mišic se pogosto lahko izognete tudi tako, da se izogibate kofeinu, alkoholu in stimulansom.
  • Uravnotežena prehrana: včasih lahko uravnotežena prehrana pomaga tudi zmanjšati trzanje mišic. Še posebej bodite pozorni na zadosten vnos magnezija, če se poleg trzanja mišic pojavijo tudi boleči krči. Večje količine mineralov najdemo na primer v zeleni zelenjavi, kot so špinača, brokoli, fižol ali grah, pa tudi v žitih, kot so ovseni kosmiči, pšenični otrobi ali riž. Za ljubitelje sadja: banane vsebujejo relativno veliko magnezija.

Preden vzamete magnezijeve tablete za trzanje mišic, se posvetujte s svojim zdravnikom.

Trzanje mišic: kaj naredi zdravnik

Glede na stanje, ki je v ozadju mišičnega trzanja, lahko zdravnik priporoči različne terapevtske ukrepe – pogosto poleg zgoraj omenjenih ukrepov za samopomoč.

Zdravila

Pogosto je osnovne bolezni mogoče zdraviti z zdravili, na primer:

  • Tiki in Tourettov sindrom: Pomagajo lahko tako imenovani nevroleptiki – učinkovine, ki zavirajo delovanje centralnega živčnega sistema.
  • Esencialni tremor: pogosto ga je mogoče ublažiti z zaviralci beta ali antikonvulzivi.

Včasih je trzanje mišic stranski učinek nekaterih zdravil. V tem primeru se morate z zdravnikom pogovoriti, ali morate nadaljevati z jemanjem zadevnega zdravila ali ga je mogoče prekiniti ali nadomestiti s pripravkom, ki ga bolje prenaša.

Delovna in fizikalna terapija

Če je trzanje mišic posledica amiotrofične lateralne skleroze (ALS), sta redna fizioterapija in delovna terapija zelo koristni. To lahko pozitivno vpliva na potek progresivne bolezni. ALS pa ni mogoče zdraviti in ozdraviti vzročno – niti s fizikalno in delovno terapijo niti z drugimi terapijami.

Surgery

V nekaterih primerih trzanja mišic, povezanega z boleznijo, zdravnik priporoči operacijo. Operacija možganov je na primer lahko koristna za epileptike. To običajno vključuje kirurško odstranitev predela možganov, ki večkrat sproži epileptične napade.

Operacija se včasih izvede tudi za esencialni tremor: pri tej motnji določeno področje možganov pošilja stalen moteč signal. To področje je mogoče deaktivirati s kirurškim posegom.

Če se trzanje mišic pojavlja pogosteje, morate opraviti zdravniški pregled, da izključite stanje, ki zahteva zdravljenje. Obisk zdravnika je nepogrešljiv tudi v primeru hude mioklonije, to je močnega trzanja mišic, ki ga lahko spremljajo boleči krči.

Ker je trzanje mišic zelo pogosto posledica bolezni živcev, je nevrolog prava oseba za posvet.

Trzanje mišic: preiskave in diagnoza

Prvi korak je podroben pogovor med vami in zdravnikom za pridobitev anamneze. Zdravnik vas bo na primer vprašal, kdaj, kako pogosto, kje in v kakšnih okoliščinah se v vašem primeru pojavi trzanje mišic in ali imate kakšne druge težave (npr. boleče mišične krče, povišano telesno temperaturo itd.).

Pomembne so tudi informacije o možnih sprožilcih trzanja, kot je poškodba ali nedavni pregled živcev. Poleg tega povejte svojemu zdravniku, če in katera zdravila jemljete ter če imate kakršna koli znana predhodna stanja (npr. epilepsijo ali sladkorno bolezen).

  • Elektronevrografija (ENG): uporablja elektrode za merjenje hitrosti prevodnosti živcev.
  • Elektromiografija (EMG): Pri tem pregledu zdravnik uporablja elektrode za preverjanje električne aktivnosti v mišici.
  • Elektroencefalografija (EEG): Tukaj se pregleda električna aktivnost možganov, tudi preko elektrod.

Glede na ugotovitve ali domnevni vzrok za trzanje mišic so lahko koristne nadaljnje preiskave:

  • Test krvi in ​​urina
  • Ortopedski pregledi
  • Slikovni postopki, kot so rentgenski žarki, računalniška tomografija (CT), slikanje z magnetno resonanco (MRI)
  • Odvzem mišičnega tkiva (biopsija) za podrobnejši pregled v laboratoriju
  • Odvzem likvorja (punkcija cerebrospinalne tekočine) za podrobnejši pregled v laboratoriju
  • L-dopa test (pri sumu na Parkinsonovo bolezen)
  • Pregled krvnih žil (angiografija)
  • alergijski testi
  • psihološki ali psihiatrični pregledi