Kako deluje klindamicin
Klindamicin zavira sposobnost bakterij, da proizvajajo beljakovine. Ker pa so beljakovine izjemno pomembne za izgradnjo bakterijskih celic, antibiotik s tem prepreči rast in razmnoževanje bakterij.
Klindamicin dobro deluje proti stafilokokom (gram-pozitivne bakterije) in anaerobom (klice, ki rastejo v okolju brez kisika).
Absorpcija, razgradnja in izločanje
Klindamicin se po peroralni uporabi dobro absorbira v telo skozi prebavila. Možno je tudi dajanje v vensko žilo ali skeletno mišico z brizgo in kanilo.
Večino zdravila presnovijo jetra in se nato izloči z blatom. Majhna količina zapusti telo v nespremenjeni obliki z urinom.
Klindamicin se lahko uporablja tudi zunaj. V obliki vaginalne kreme ali gela antibiotik zavira rast bakterij na mestu aplikacije.
Ker se klindamicin zlahka absorbira v tkivih in se med drugim kopiči v kostnem tkivu, se uporablja pri okužbah kosti in sklepov (npr. osteomielitis, septični artritis) ter okužbah zobnega in čeljustnega predela.
Druga področja uporabe (indikacije) antibiotika so:
- Okužbe ušesa, nosu in grla (npr. akutno vnetje srednjega ušesa, sinusitis, tonzilitis in faringitis)
- Okužbe medeničnega in trebušnega predela ter ženskih spolnih organov (npr. vaginitis, bakterijska vaginoza)
- Okužbe mehkih tkiv
Kako se uporablja klindamicin
Notranja uporaba
Da bi to naredili, dodamo hladno, predhodno prekuhano vodo pod oznako na steklenici. Steklenico zapremo in previdno stresamo, dokler se zrnca popolnoma ne raztopijo. Takoj, ko se pena popolnoma usede, ponovno napolnite točno do oznake. Sedaj pripravljeno suspenzijo pred vsako uporabo dobro pretresite in ne shranjujte pri temperaturi nad 25 stopinj.
Dnevni odmerek je odvisen od vrste in resnosti okužbe. Na splošno je med 0.6 in 1.8 grama klindamicina – razdeljeno na tri do štiri odmerke. Trajanje uporabe je odvisno tudi od vrste okužbe in poteka bolezni, zato ga določi zdravnik.
Zunanja uporaba
Vaginalno kremo s klindamicinom nanesemo v nožnico z aplikatorjem. Zdravljenje je treba opraviti pred spanjem in se ne sme začeti med menstruacijo.
Kakšni so stranski učinki klindamicina?
Klindamicin lahko povzroči drisko, zlasti če ga jemljete peroralno. To je zato, ker antibiotik spodbuja razmnoževanje določene bakterije v črevesju, ki proizvaja toksin, ki poškoduje črevesno sluznico.
Pri nekaterih bolnikih lahko to povzroči kolitis, ki ga spremljajo povišana telesna temperatura, huda driska s primesmi krvi, trebušni krči in slabost. Če se pojavi driska, je treba zato antibiotik preventivno prekiniti in se posvetovati z zdravnikom.
Pri več kot enem odstotku bolnikov se med uporabo klindamicina pojavi rahlo, prehodno zvišanje nekaterih jetrnih encimov (serumskih transaminaz). Po dajanju skozi vensko žilo se lahko pojavi bolečina in flebitis s posledično tvorbo krvnih strdkov (tromboflebitis).
Kaj je treba upoštevati pri uporabi klindamicina?
Kontraindikacije
Klindamicina se ne sme uporabljati v primeru preobčutljivosti na klindamicin ali linkomicin.
Pri bolnikih z okvarjenim delovanjem jeter, motnjami prenosa signala od živcev do mišic (npr. miastenija gravis, Parkinsonova bolezen) in z anamnezo bolezni prebavil (npr. vnetje debelega črevesa) je potrebna posebna previdnost pri uporabi antibiotika.
Interakcije
Antibiotik lahko zmanjša učinkovitost kontracepcijskih tablet. Zato je treba med zdravljenjem kot previdnostni ukrep uporabljati dodatno mehansko kontracepcijo (npr. s kondomi).
Sočasna uporaba klindamicina in makrolidnih antibiotikov (kot so eritromicin, klaritromicin, azitromicin ali roksitromicin) ni priporočljiva, saj obe učinkovini delujeta enako in tako oslabita učinek druga druge.
Klindamicin lahko poveča učinke mišičnih relaksantov (zdravil, ki povzročajo začasno sprostitev skeletnih mišic), saj ima antibiotik tudi mišični relaksacijski učinek. Zato zdravnik po potrebi ustrezno prilagodi odmerek mišičnih relaksantov.
Klindamicin se razgradi s pomočjo encima CYP3A4. Druga zdravila, ki močno stimulirajo aktivnost encima CYP3A4 (vključno z rifampicinom, fenitoinom, fenobarbitalom, nekaterimi zdravili proti HIV), lahko tako omejijo učinkovitost klindamicina.
Nosečnost in dojenje
Klindamicin je rezervni antibiotik v nosečnosti. Uporabiti ga je treba le, če ustreznejše alternative niso na voljo.
Med dojenjem je treba po možnosti dati prednost drugim antibiotikom, kot so penicilini, cefalosporini in makrolidi. Če pa je klindamicin nujno indiciran, lahko bolnice nadaljujejo z dojenjem.
Za pripravke, ki vsebujejo klindamicin, je v Nemčiji, Avstriji in Švici potreben recept in so v lekarnah na voljo samo na recept.
Kako dolgo poznamo klindamicin?
Klindamicin je kemično zelo soroden linkomicinu, ki ga proizvajajo nekatere bakterije (Streptomyces lincolnensis) in so ga odkrili v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Odkritje je bilo narejeno v talnih kulturah v bližini mesta Lincoln v Nebraski (od tod tudi ime linkomicin).
Klindamicin se pridobiva iz linkomicina s kemično reakcijo. V primerjavi s slednjim je močnejši in se bolje absorbira v telo. Klindamicin je na trgu od leta 1968.
Kaj morate vedeti tudi o klindamicinu
Ker klindamicin spremeni naravno bakterijsko kolonizacijo črevesja, se lahko pojavi driska. Kot preventivo lahko jemljemo tudi pripravke, ki vsebujejo posebne medicinske kvasovke (npr. Saccharomyces cerevisiae).
