Patogen in prenos
Vzroki in prenos: hepatitis Patogen B pripada družini Hepadnaviridae. Struktura virusnih delcev je zelo pomembna za diagnozo in potek okužbe. The hepatitis Virus B je sestavljen iz več antigensko aktivnih komponent.
Antigensko aktivno pomeni, da človeško telo te strukture prepozna kot tuje in lahko tvori specifične protitelesa proti njim (). Struktura in sestavine virusa so: Okužena oseba virus izloči v skoraj vseh telesnih tekočinah, Kot je kri, slina, urin, seme, vaginalna sluz, solze, možganska tekočina (tekočina) in v Materino mleko. Ti potencialni viri okužbe povzročijo parenteralno (skozi prebavila) perinatalno (med 28. Tednom nosečnost do konca prvega tedna življenja) in prenosljive okužbe. Po svetu je najpogostejša pot prenosa od okužene matere do otroka (perinatalna).
Danes so v "zahodnem svetu" to pot okužbe zmanjšali s preventivnimi ukrepi. Po drugi strani prevladujejo druge poti prenosa, pri čemer so zlasti prizadete različne skupine tveganj. Sem spadajo bolniki, ki potrebujejo transfuzijo (prejemniki kri in krvnih pripravkov), bolniki, ki potrebujejo dializo, zdravstveno osebje, osebe s pogostimi in nezaščitenimi spolnimi odnosi (promiskuitetnost) in iv
odvisniki od mamil. Ocenjuje se, da se več kot polovica vseh okužb prenaša v Nemčiji. Nalezljivost virusa je izredno velika, celo presega nalezljivost virusa HIV.
Že 1μl kri lahko služi kot vir okužbe. Pomembna lastnost hepatitis Virus B je dejstvo, da HBV množi svoje "gene" (DNA, genom) s pomočjo posebnega encima, reverzne transkriptaze, in jih lahko vključi v DNK zdravih jetra celica (hepatocit). HBV je torej tesno povezan z dejanskimi retrovirusi (npr. HIV).
in prenos hepatitisa B
- Površinska ovojnica => HBs antigen ("s" kot površina = površina)
- Jedro krožne HBV-DNA
- DNA polimeraza (encim za množenje DNA)
- Jedro antigena hepatitisa B => HBc antigen ("jedro", kot je jedro)
- Antigen ovojnice hepatitisa B => antigen HBe ("ovojnica" kot v ovojnici)
Inkubacijsko obdobje hepatitis B je med 45 in 180 dnevi. V povprečju je čas med okužbo in pojavom simptomov približno 60 do 120 dni. V približno 1/3 primerov pa bolezen teče asimptomatsko, tako da tu ni mogoče določiti nobenega obdobja inkubacije.
V izjemno redkih primerih, npr. Ko je telo v močni imunski pomanjkljivosti (imunosupresija), se okužba lahko spet razplamti. Takšna imunska pomanjkljivost stanje obstaja, ko je močan imunosupresivna zdravila se dajejo po presaditvi organov, po kemoterapija ali v primeru okužbe s HIV v pozni fazi. Poseben primer: Hepatitis D virusna okužba Virus hepatitisa D se lahko okuži le s pomočjo hepatitis B.
O hepatitis d virus (HDV) ima napako in se lahko razmnoži le s pomočjo hepatitis B virusni površinski antigen (HBs-Ag). Hepatitis B virusna okužba (HBV) znatno oteži dodatni drugi virus. Možno je istočasno okužiti s HBV in HDV, toda HDV je lahko tudi cepivo za HBV. Cepljenje proti virusu hepatitisa B vedno ščiti pred hepatitis d virus.
