Kratek pregled
- Simptomi: bolečine v sklepih, ki v napredovalih fazah vodijo do omejenega gibanja in sklepnih izlivov.
- Zdravljenje: odvisno od vrste, resnosti in vzroka; počitek, fizioterapija, zdravljenje bolečin z zdravili, kirurgija, zamenjava sklepov
- Vzroki in dejavniki tveganja: Različni; pogosto pretiran/enostranski stres zaradi športa ali dela, vnetja, prirojene deformacije sklepov; prekomerno telesno težo
- Potek bolezni in prognoza: sklepni hrustanec ima omejeno sposobnost celjenja; napoved je odvisna od starosti in vrste poškodbe hrustanca; vadba za varčevanje sklepov izboljša prognozo
Kaj je hondropatija?
Ker mora zlasti hrustančna ovojnica sklepnih površin prenašati močne mehanske obremenitve in so obnovitveni procesi tukaj zelo počasni, pride do poškodb hrustanca tam relativno pogosto. Kolk, rama in gleženj so zaradi tega vedno bolj prizadeti, še posebej pa koleno. Načeloma pa je možno, da se hondropatija razvije v kateri koli vrsti hrustanca.
Poškodba hrustanca v kolenu
Poškodba hrustanca za kolensko kapico (pogačico), znana kot retropatelarna hondropatija, je zato pogosta ortopedska diagnoza. Včasih se hondropatija pojavi tudi v delu sklepa, ki se nahaja med stegnenico (femur) in golenico (tibia). V tem primeru je izraz "femorotibialna hondropatija".
Posledica tega je, da ta del kosti odmre skupaj s prekrivnim hrustancem. Pogosto se odmrli kostno-hrustančni delček odcepi od preostale kosti in nato prosto lebdi v sklepu (sklepna miš, prosto sklepno telo).
Poškodba hrustanca v kolku
Poškodba hrustanca v ramenskem in gleženjskem sklepu
Ne le obraba, tudi akutne poškodbe in kronične nepravilne obremenitve sklepov pogosto vodijo do poškodb hrustanca. Posebej ogrožena sta gleženj in rama, zlasti pri športno aktivnih ljudeh. Če si na primer zvijete gleženj, si pogosto ne le poškodujete vezi in kosti, temveč tudi povečate tveganje za poškodbe hrustanca.
Določeno tveganje za ramenski hrustanec predstavlja tudi intenzivna vadba z utežmi, na primer stiskanje s klopi ali dvigovanje uteži. Še posebej, če vaje izvajate nepravilno ali trenirate na eni strani. Tako kot pri tenisu ali plavanju naj bi tudi pri vadbi moči trenirali mišice na nasprotni strani sklepa.
Posebne oblike hondropatije
Medicinske raziskave prav tako še niso jasne glede natančnih sprožilcev polihondritisa. Vendar obstaja sum, da lastni imunski sistem telesa pomotoma napade hrustanec. Ta oblika hondropatije ne prizadene le sklepnega hrustanca, ampak je možno, da se vnamejo vsa hrustančna tkiva telesa, na primer tudi ušesne školjke in nosni hrustanec.
Kako bi opisali obseg poškodbe hrustanca?
- Hondropatija stopnje 0: Hrustanec je zdrav in nepoškodovan, kar pomeni, da hrustanec ni poškodovan.
- Hondropatija 1. stopnje: hrustanec je popoln in gladek, vendar ponekod zmehčan, zlasti v območjih intenzivnega pritiska.
- Hondropatija 2. stopnje: hrustanec je hrapav, ponekod se pojavijo majhne razpoke.
- Hondropatija 3. stopnje: v hrustancu so razpoke in luknje, ki pa še ne segajo do kosti.
Določanje stopnje invalidnosti (GdB) oziroma priznanje invalidnosti pri ljudeh s hondropatijo je v veliki meri odvisno od tega, kako izrazita je hondropatija, ali omejuje vsakdanje življenje in delovanje sklepov ter kakšna so še druga stanja.
Kakšni so simptomi hondropatije?
- V zgodnji fazi nedoločen občutek pritiska v prizadetih sklepih
- Z napredovanjem poškodbe se pojavi bolečina, sprva pri gibanju, kasneje tudi v mirovanju
- Bolečina ob pritisku na prizadeti sklep ali kolensko čašico
- Omejeno gibanje zaradi bolečine
- Možni sklepni izlivi z oteklino
Tipičen pojav pri hondropatiji je tako imenovana zagonska bolečina. Pacienti tu občutijo bolečino predvsem na začetku aktivnosti. Na primer, bolečina ob zagonu se pojavi po dolgotrajnem sedenju ali stanju, ko bolnik vstane ali začne hoditi. Z nadaljnjim naporom se bolečina spet zmanjša in pogosto začasno popolnoma izgine.
Kako se zdravi hondropatija?
Zdravljenje hondropatije je odvisno od vrste in vzroka poškodbe hrustanca. Zato je pogosto potrebno zdravljenje osnovne bolezni ali izogibanje mehanskim sprožilcem.
operacije
Če je hondropatija huda in ni možnosti, da bi se hrustanec obnovil, je pogosto potrebna operacija. V okviru sklepne endoskopije (artroskopije) je možno na minimalno invaziven način opraviti celo vrsto posegov: glajenje hrustanca, mikrofrakturiranje, odstranjevanje prostih sklepnih teles, lepljenje strižin ali razpok v hrustancu.
Novejši postopki omogočajo tudi presaditev hrustančnega tkiva, bodisi iz pacientovega lastnega telesa bodisi umetno vzgojenega v epruveti.
Če je uničenje hrustančne površine že močno napredovalo, včasih pride v poštev le popolna zamenjava sklepa. Tipičen primer tega je totalna artroplastika kolka (TEP kolka) kot zadnja možnost v primeru obsežne poškodbe hrustanca.
Injekcije hialuronske kisline
Zdravljenje kolena
Hondropatija: Vzroki in dejavniki tveganja
Obstaja več možnih vzrokov za različne oblike hondropatije. Zelo pogosto je sprožilec obraba sklepnega hrustanca. Takšni znaki obrabe se včasih razvijejo z leti in se pojavljajo pogosteje, zlasti s starostjo. Poleg fizične obremenitve posameznika in starosti je dejavnik tveganja tudi prekomerna telesna teža.
Skeletne anomalije so pogosto vzrok za poškodbo retropatelarnega hrustanca. Pogačica in kolenski sklep sta povezana drug z drugim kot sani in njihova gosenica: pogačica drsi preko kolenskega sklepa znotraj fiksne tirnice, ko je spodnji del noge upognjen in iztegnjen.
Drugi razlog za hondropatijo je vnetje sklepa, na primer pri revmatoidnih boleznih ali zaradi bakterijskih okužb. To spremeni sestavo sinovialne tekočine. To nato napade snov hrustanca, namesto da bi zaščitilo in nahranilo hrustanec.
Tisti, ki se ukvarjajo s športom z visoko in enostransko obremenitvijo sklepov ali pogosto opravljajo delo z veliko obremenitvijo ali ekstremnimi gibi sklepov, imajo zato večje tveganje za nastanek hondropatije. Nazadnje, pomembno vlogo igrajo tudi genetske razmere: nekateri ljudje imajo hrustančno tkivo, ki je zaradi njihove genetske zgradbe manj prožno.
Pregled in diagnoza
Za diagnozo hondropatije so zelo pomembne preiskave z instrumenti. Za nekatera vprašanja se uporabljajo rentgenski žarki ali računalniška tomografija (CT), vendar zlasti slikanje z magnetno resonanco (MRI) zagotavlja dobre informacije za oceno poškodbe hrustanca.
Potek bolezni in prognoza
Hondropatija sklepov je pogosto enosmerna ulica. Zlasti s staranjem se sklepni hrustanec težko obnavlja. Pri mladih se akutne, manjše poškodbe hrustančnega tkiva pogosto zacelijo same od sebe, tako da običajno zadostuje le začasen počitek prizadetega sklepa.
Splošno pravilo je, da pri manjših poškodbah sklepnega hrustanca najboljša terapija ni počitek, ampak vadba. To pa zato, ker izboljša cirkulacijo v sklepu in poskrbi, da sklepna voda, bogata s hranili, bolje kroži znotraj sklepa. Tudi če hondropatije ni mogoče vedno preprečiti na ta način, pomaga znatno upočasniti njeno napredovanje.
