Izraz »maksilarna sinusitis«(Lat. sinusitis maxillaris) se v zobni terminologiji opisuje širjenje vnetnih procesov v obnosnih votlin od zgornja čeljust. Poleg akutne oblike sinusitis, lahko vnetni procesi potekajo tudi kronično.
Skoraj vsako obliko sinusitisa je treba zdraviti z antibiotikom. V večini primerov se ta vrsta vnetja sinusov pojavi kot posledica dolgotrajnega dihalni trakt okužba (zlasti pri kašlju in rinitisu). Med dolgotrajnim draženjem nosne sluznice prizadetim bolnikom pride do otekanja sluznice in zoženja pretočnih poti nosnih izločkov. Posledično obstaja tveganje, da bakterije in drugi patogeni se selijo neposredno iz nos v obnosnih votlin, kjer se množijo in s svojim izločanjem sprožijo vnetne procese. Poleg tega je lahko prisotna splošna pretočna motnja nosne sekrecije (povsem anatomske narave) zaradi zoženja pretočnih poti in s tem prispeva k razvoju sinusitisa.
Antibiotska terapija
Razen tipičnih vzrokov, ki jih običajno lahko zdravimo samo z uporabo antibiotika, so lahko tudi vzroki sinusitisa drugačne narave. V takih primerih je treba poleg zdravljenja z antibiotikom sprejeti nadaljnje terapevtske ukrepe. Ker je maksilarni sinus se nahaja v neposredni bližini ustne votline in dolge korenine zgornjih molarjev (lat.
molarji) segajo v maksilarni sinus pri mnogih bolnikih so lahko patološki procesi na področju zob tudi vzrok vnetja maksilarnega sinusa. Še posebej v primeru karioznih napak ali vnetja konice zobna korenina, patogeni, zlasti bakterije, se lahko premaknete neposredno iz ustne votline v maksilarni sinus, se tam nemoteno razmnožujejo in končno napadejo njegovo občutljivo tkivo. Posledica je v večini primerov enostransko poudarjen sinusitis, ki pa se lahko razširi tudi na obe strani maksilarnega sinusa.
Poleg tega lahko obstajajo vzroki, ki s samim zdravljenjem zob povzročijo razvoj sinusitisa. V medicinski terminologiji se takšni primeri imenujejo tako imenovani jatrogeni vzroki. V tem kontekstu je treba izvleči (potegniti zob) molarjev zgornja čeljust predstavljajo glavno nevarnost odprtja maksilarnega sinusa.
To je tudi posledica včasih ogromne dolžine korenin zgornja čeljust kočniki. Če lečeči zobozdravnik ne odkrije odprtine maksilarnega sinusa, umetno ustvarjena neposredna povezava med ustne votline, ki je močno poseljeno z bakterije, in maksilarni sinus vztraja. Posledično lahko patogeni, zlasti bakterije, migrirajo v maksilarni sinus, se neovirano razmnožujejo in dolgotrajno poškodujejo tkivo.
Da bi preprečili močno reakcijo organizma, se pri odprtju maksilarnega sinusa prizadeti bolnik običajno zdravi z dajanjem antibiotika. Poleg tega je umetno ustvarjena povezava med usta in maksilarni sinus mora biti zaprt. V večini primerov zobozdravniku to uspe, tako da ga pokrije s pomočjo pacientovih lasnih zavihkov.
V primeru obsežnih odprtin bo morda treba uporabiti umetni pokrovni material. Tako nujno jemanje antibiotika kot tudi zaprtje maksilarnega sinusa sta med nujno potrebnimi ukrepi zdravljenja med odprtjem maksilarnega sinusa. Če enega od teh terapevtskih ukrepov izpustimo, se lahko vnetni procesi razširijo tudi na preostali del obnosnih votlin.
Bolniki s sinusitisom kažejo različne simptome. Pri tistih oblikah, ki so posledica bakterijske ali virusne okužbe, se običajno pojavi rinitis ali vsaj znatno povečanje odvajanja nosnega izločka. Sinusitis, povezan z okužbo, je mogoče zdraviti z jemanjem antibiotika 5-7 dni.
Večina bolnikov opisuje tudi močan občutek pritiska v predelu zgornjega lica in čela. Ta simptomatologija je posledica povišanega tlaka v maksilarnem sinusu in običajno spet zmanjša kmalu po dajanju antibiotika. V večini primerov je za zdravljenje sinusitisa predpisan tako imenovani širokospektralni ali širokospektralni antibiotik, ki je učinkovit proti različnim bakterijskim povzročiteljem bolezni. lastne oblasti, saj v nasprotnem primeru ne bo mogel razviti svojega polnega učinka.
Poleg tega je treba zagotoviti, da se trajanje vnosa antibiotikov ne samovoljno skrajša. Nevarnost nastanka odpornosti (razvoj neobčutljivosti) bakterijskih sevov lahko sicer povečamo. Med zdravljenjem z antibiotikom lahko bolnik doživi neželene učinke, kot sta driska in / ali bruhanje. V primeru zaskrbljenosti zaradi takšnih neželenih učinkov zdravil se je treba nujno posvetovati z zobozdravnikom, ki skrbi za zdravljenje.
