Kaj je zunanji fiksator?
Zunanji fiksator je držalo, ki se uporablja pri začetnem zdravljenju zlomov kosti. Sestavljen je iz togega okvirja in dolgih vijakov. Kot že ime pove, je okvir zunanjega fiksatorja pritrjen navzven in pritrjen v kost z vijaki. To stabilizira posamezne delce kosti, ki nastanejo zaradi zloma, in preprečuje, da bi se premaknili drug proti drugemu.
Kdaj se uporablja zunanji fiksator?
Obstajajo različne možnosti za obnovitev zlomljene kosti, na primer uporaba kovinskih ploščic, vijakov ali žic. Vse te namestimo v telo in rano zapremo takoj po vstavitvi. Pri odprtih poškodbah, ki same po sebi predstavljajo veliko tveganje za okužbo, pa bi s takimi posegi povzročitelje ujeli v telo; okužba se lahko razširi in napreduje do izgube uda.
V takih primerih se pogosto uporablja zunanji fiksator. Služi za začasno stabilizacijo delov kosti, dokler se okužba ne pozdravi. Zunanji fiksator se zato pogosto uporablja za začetno zdravljenje v naslednjih situacijah:
- Hudi odprti zlomi kosti
- Zaprti zlomi kosti z obsežno poškodbo mehkega tkiva
- dvojni zlom iste kosti
- Psevdartroza ("lažni" sklep, ki se lahko razvije po nepopolnem celjenju kosti)
- Politravma (večkratne, hkratne življenjsko nevarne poškodbe)
Kako se uporablja zunanji fiksator?
Pred posegom anesteziolog da bolniku splošno anestezijo, tako da operacijo preživi naspan in neboleč. Položaj pacienta v operacijski sobi je odvisen od dela telesa, ki ga želimo zdraviti. Če je na primer zlomljena kost v zapestju, je pacientova roka nekoliko dvignjena in nagnjena stran od telesa.
Ker kirurg med operacijo z rentgenskim slikanjem večkrat preveri, ali fiksator pravilno namešča koščke kosti, mora biti pozicionirna miza za zlomljen ud prepustna za rentgenske žarke. Kirurg nato skrbno razkuži pacientovo kožo in ga pokrije s sterilnimi zavesami, pri čemer se izogne kirurškemu predelu.
Operacija
Po operaciji
Ko je zunanji fiksator na mestu, se izvede končna rentgenska kontrola. Če so vsi delci kosti in vsi kovinski deli na želenem mestu, zdravnik pokrije vstopne točke kovinskih palic s sterilnimi zavesami, da prepreči okužbo. Anestezist nato pacienta odpelje v sobo za okrevanje, kjer si lahko opomore od splošne anestezije in postopka.
Kakšna so tveganja zunanjega fiksatorja?
Kot pri skoraj vsaki operaciji se lahko med ali po namestitvi zunanjega fiksatorja pojavijo naslednje splošne težave:
- Incidenti pod anestezijo
- Krvavitev med ali po operaciji
- Poškodbe živcev
- Okužba ran
- Estetsko nezadovoljivo brazgotinjenje
Posebna tveganja zdravljenja z zunanjim fiksatorjem so
- Zakasnjeno ali nezaceljenje zloma
- neporavnanost
- Okužbe kosti
- znatna, včasih trajna omejitev gibanja sosednjih sklepov
Ker je zunanji fiksator običajno le ena od možnosti začetnega zdravljenja zloma, je uspešnost zdravljenja odvisna tudi od kasnejše obnove kosti (osteosinteze). Nekaterim težavam se je mogoče izogniti z natančnim in v prihodnost usmerjenim načrtovanjem zdravljenja.
Kaj moram upoštevati po namestitvi zunanjega fiksatorja?
Vaš zdravnik bo opravil nadaljnje rentgenske preglede vsakih dva do šest tednov po operaciji. To mu bo omogočilo, da ugotovi, ali so se deli kosti spet premaknili ali se celijo v pravilnem položaju. Kdaj lahko zunanji fiksator odstranimo, je odvisno od zaraščenosti kosti, vrste zloma in načrtovanega nadaljnjega zdravljenja. Odstranitev običajno ne zahteva anestezije ali hospitalizacije.
Zunanji fiksator: nega
Ker kovinske palice zunanjega fiksatorja predstavljajo neposredno povezavo med okoljem in notranjostjo kosti, lahko klice razmeroma enostavno prodrejo v votlino rane. Da bi to preprečili, vsak dan skrbno očistite zatiče: s sterilnimi obkladki in razkužili za rane in sluznice skrbno odstranite kraste ali izločke iz ran. Okvir zunanjega fiksatorja morate tudi vsak dan obrisati z razkužilom. Izogibajte se stiku s prahom in umazanijo ter zagotovite, da rane ostanejo suhe.
