Homeopat: diagnoza, zdravljenje in izbira zdravnika

Homeopatija, kot celostna alternativna metoda zdravljenja, izvira iz Nemčije. Nemški zdravnik Samuel Hahnemann je ustanovil ta koncept zdravljenja, tudi homeopatija se danes uporablja v različnih manifestacijah na koncu sega v klasično Hahnemannovo homeopatijo. Dr. Samuel Hahnemann je bil tako prvi homeopat sploh.

Kaj je homeopat?

Homeopatska zdravila jih homeopati danes uporabljajo večinoma v obliki tako imenovanih razpršenih peletov, imenovanih tudi globule. Hahnemann je že v svojem času poskušal dojeti oblike terapija z malo stranskimi učinki in tako začel legendarni samo-eksperiment. Skozi ustno uprava cinchona skorje je homeopat Hahnemann pri sebi ustvaril različne simptome bolezni, ki jih je poskušal ozdraviti s homeopatskim pripravkom prav te cinchone skorje. Načelo homeopatija ustanovil Hahnemann je Similia Similibus Curentur, torej zdravi podobne stvari s podobnimi stvarmi. Temelji na predpostavki, da snov ali alopatsko zdravilo v homeopatskem razredčenju ozdravi ali ublaži natančno simptome bolezni, ki bi se pojavili, če bi jih dajali nerazredčeni. Homeopatska zdravila jih homeopati danes uporabljajo večinoma v obliki tako imenovanih razprševalnih krogel, imenovanih tudi globule. Sijajne sijalke so narejene iz laktoza, na katero se med homeopatskim pripravkom nanese ustrezno zdravilo, imenovano tudi potenciranje.

Zdravljenja in terapije

Klasični homeopati se zavedajo, da že pri povečanju stopnje redčenja D23 v homeopatskem pripravku ni mogoče zaznati niti ene molekule prvotne snovi. To dejstvo je privedlo do ostrih razprav med zagovorniki in nasprotniki homeopatije, ki so še danes kontroverzne. Nasprotniki klasične homeopatije kot glavno kritiko navajajo, da snov, ki ni prisotna, ne more povzročiti nobenega učinka. Homeopat pa v svojem pogledu na svet domneva, da se ravno s tem mehanizmom potenciranja nenehno povečujejo zdravilne moči prvotne snovi. Nasprotniki in zagovorniki klasične homeopatije po Hahnemannu se še danes borijo med seboj, kot da bi bili v verski vojni. Če pa kdo vpraša bolnike, terapevtskih uspehov homeopatov preprosto ni mogoče razložiti. Tudi majhne otroke in živali lahko homeopati zdravijo in to zaradi najrazličnejših kliničnih slik in simptomov.

Metode diagnoze in pregleda

V homeopatiji pa je treba razlikovati, obstaja veliko homeopatov, ki nikakor niso zavezani klasičnim Hahnemannovim naukom, ampak uporabljajo povsem drugačne homeopatske pripravke in pripravke. Če opustimo strogo klasično homeopatsko učenje po Hahnemannu, govorimo tudi o nizki moči ali zapleteni homeopatiji. Homeopat, ki dela s kompleksnimi homeopatskimi pripravki, jih običajno aplicira s subkutano oz intramuskularna injekcija. Glede na klinično sliko zdravljenja vsebujejo ti pripravki vedno več homeopatskih zdravilnih učinkovin v nizkih stopnjah redčenja, na primer D6 ali D12. Tako tudi med samimi homeopati obstajata dva tabora, in sicer tisti, ki so popolnoma predani čistim Hahnemannovim naukom, in tisti, ki se zanašajo na zapleteno homeopatijo. Homeopat, ki deluje na kompleksen homeopatski način, se zaveda dejstva, da so v nasprotju s klasično homeopatijo v danih zdravilih še vedno prisotna učinkovita zdravila, čeprav v šibko razredčeni obliki. Izobraževanje za homeopata v Nemčiji ni zakonsko urejeno. Vendar je najvišje sodišče ugotovilo, da je praksa homeopatije zdravilna umetnost. Posledično lahko tako klasično homeopatijo kot tudi kompleksno homeopatijo izvajajo le zdravniki in uradno licencirani nemedicinski zdravniki. Izraz homeopat je pravzaprav pogovorni izraz, ki ga uporabljajo predvsem bolniki. Z izrazom homeopat pacient pomeni zdravnika ali nezdravnika, ki homeopatijo izvaja kot alternativno medicinsko zdravilno metodo. Pri splošnih zdravnikih ali internistih, ki opravljajo poklic homeopata, je bilo strokovno znanje, potrebno za to, pridobljeno na dodatnih tečajih nadaljnjega izobraževanja, ne pa tudi na osnovnih medicinskih študijah na univerzi.

Na kaj mora biti pacient pozoren?

Pri alternativnih izvajalcih je povsem podobno kot homeopati, tudi tu pridobivanje posebnega znanja običajno poteka z obiskovanjem seminarjev in nadaljnjim izobraževanjem. Vsi homeopati torej niso enaki in ugledni terapevti bodo vedno razumeli, če bodo pred posvetovanjem morali zagotoviti informacije o svojih kvalifikacijah za izvajanje homeopatije.