Kratek pregled
- Vzroki: Okužba z neposrednim stikom (običajno preko rok) z okuženimi osebami ali kontaminiranimi predmeti.
- Opis: Stafilokoki so bakterije, ki so zdravim ljudem neškodljive. Nekatere vrste pa povzročajo resne nalezljive bolezni.
- Simptomi: Pogoste so okužbe kože (npr. kožni izpuščaji, abscesi, čiri). Možna je tudi pljučnica, endokarditis, vnetje kosti, vnetje sklepov in zastrupitev krvi ter zastrupitev s hrano in sindrom toksičnega šoka.
- Prognoza: Stafilokoki so na splošno neškodljivi za zdrave ljudi. Vendar pa lahko nekatere vrste povzročijo okužbe pri določenih ogroženih ljudeh, ki so v hudih primerih lahko smrtne, če jih ne zdravimo. S pravočasnim zdravljenjem je prognoza dobra.
- Zdravljenje: Blage kožne okužbe običajno zdravi zdravnik z lokalnimi antibiotiki (npr. mazila, geli). Pri hudih okužbah uporabljamo antibiotike (običajno peniciline) v obliki tablet ali v obliki infuzije po veni.
- Diagnoza: Zdravnik postavi zanesljivo diagnozo z odvzemom vzorca okuženega materiala (npr. kožni bris gnoja in tekočine iz rane), ki ga pregleda v laboratoriju.
Kako se dobi stafilokok?
Stafilokoki so del naravne flore kože in sluznic. Glavni rezervoar za stafilokoke je torej človek sam. Običajno so bakterije neškodljive za zdrave ljudi, v določenih okoliščinah (npr. pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom) pa lahko povzročijo okužbe v telesu.
Bakterije običajno pridejo v telo preko ran. Prenos običajno poteka z neposrednim stikom (bris ali kontaktna okužba) z okuženimi osebami (predvsem s kožo preko rok), pa tudi preko kontaminiranih predmetov.
Stafilokoki najbolje uspevajo pri temperaturah med 30 in 37 stopinjami Celzija. Bakterije pri sobni temperaturi preživijo več dni. So zelo odporne na vplive okolja in relativno dolgo preživijo na različnih površinah. Zato se stafilokoki zlahka prenašajo prek vratnih kljuk, stikal za luči ali v kuhinji (npr. pomivalno korito).
Čeprav patogeni umrejo med pripravo hrane, toplotno stabilni toksini, ki jih proizvajajo (enterotoksini), pogosto preživijo temperature kuhanja in včasih povzročijo zastrupitev s hrano.
Možna je tudi okužba preko medicinskih instrumentov (nozokomialna okužba), kot so venske kanile ali venski katetri. Te se uporabljajo v bolnišnicah, ordinacijah ali domovih za ostarele, na primer za odvzem krvi ali dajanje zdravil.
Prenosne poti na prvi pogled
- Stafilokoki se običajno prenašajo s stikom s kožo (zlasti s kožnimi ranami).
- Posreden prenos poteka preko vsakdanjih predmetov ali medicinskih instrumentov (npr. venskih katetrov).
- Do okužbe lahko privede tudi stik z domačimi živalmi, ki prenašajo bakterijo (zlasti na sesnem kanalu pri kravah).
- Kontaminirana hrana, ki se je dotaknete in/ali zaužijete, je še en možen vzrok za okužbo s stafilokoki.
Kdo je posebej prizadet?
Za stafilokoknimi okužbami pogosto zbolijo ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, kot so starejši, novorojenčki, dojenčki ali doječe matere, pa tudi kronični bolniki (npr. bolniki z rakom, sladkorni bolniki, dializni bolniki).
Poleg tega so ljudje, ki delajo v zdravstvenem sektorju, ljudje z obsežnimi nalezljivimi kožnimi boleznimi in odvisniki od drog pogosto še posebej močno kolonizirani s stafilokoki in imajo zato večje tveganje za okužbo.
Kaj je stafilokok?
Z bakterijami se običajno okužijo ljudje z oslabljenim imunskim sistemom (npr. zelo mladi, zelo stari, oslabljeni ali kronično bolni). Njihov imunski sistem se pogosto ne more boriti proti patogenom. Bakterije se nato v telesu hitro razmnožijo in sprožijo različna obolenja (npr. gnojne kožne izpuščaje, zastrupitev s hrano, pljučnico, zastrupitev krvi).
Ker so stafilokoki izjemno močni, jih je težko narediti neškodljive. Hitro razvijejo odpornost na antibiotike (tj. so neobčutljivi na zdravila) s spremembo genetske strukture. Tako si zagotovijo preživetje.
Okužba s stafilokoki je možna preko številnih različnih vrst in podtipov. Najbolj znane in najpogostejše vrste stafilokokov vključujejo
- Staphylococcus aureus
- Staphylococcus epidermidis
Staphylococcus aureus
Staphylococcus aureus pogosto najdemo tudi na koži zdravih ljudi: bakterijo najdemo v nosu približno 30 odstotkov zdravih odraslih, na koži pa okoli 15 do 20 odstotkov.
Nekateri sevi Staphylococcus aureus lahko proizvajajo toksine. Če ti pridejo v organizem, lahko povzročijo življenjsko nevarne bolezni.
Najpogostejše bolezni, ki jih povzroča Staphylococcus aureus, vključujejo
- Gnojne okužbe kože (npr. vreli na obrazu)
- Okužbe tujkov
- Zastrupitev krvi (sepsa)
- Vnetje notranje ovojnice srca (endokarditis)
- Okužbe srčnih zaklopk
- Pljučnica (vnetje pljuč)
- okužbe kosti (osteomielitis)
- Vnetje sklepov (artritis)
- Abscesi v sklepih, ledvicah, centralnem živčnem sistemu (CNS) in na koži
- Bolezni, ki jih povzročajo bakterijski toksini: Lyellov sindrom ali sindrom opečene kože, sindrom toksičnega šoka (TSS) in zastrupitev s hrano (gastrointestinalna toksikoza)
Ker je Staphylococcus aureus zelo kužen in pogosto odporen na običajne antibiotike, je eden najbolj razširjenih in nevarnih povzročiteljev bolezni za ljudi.
Staphylococcus epidermidis
Kakšni so simptomi stafilokokne okužbe?
Stafilokoki lahko povzročijo številne bolezni in s tem različne simptome. Simptomi se razlikujejo glede na vrsto stafilokoka, ki okuži telo.
Okužbe kože
Okužba s Staphylococcus epidermidis običajno povzroči blage in lokalizirane okužbe, pri katerih bakterije okužijo le kožo okoli mesta, kamor so prodrle. Sluznice, kot so nosna in faringealna sluznica ter očesna veznica, so prav tako ogrožene zaradi okužbe s stafilokoki (ali streptokoki). Oko, na primer, ob okužbi izloča gnojno, rumenkasto sluz. Običajno sta prizadeti obe očesi.
V nekaterih primerih stafilokoki povzročijo tudi pljučnico z bolečino v prsnem košu in težko dihanje, pa tudi vnetje notranje obloge srca (endokarditis) s palpitacijami, nočnim potenjem in vročino.
Zavre (vnetje lasnega korena) ali absces (tkivna votlina, napolnjena z gnojem) so včasih tudi posledica stafilokokne okužbe. Stafilokoki pogosto okužijo ljudi z že obstoječimi kožnimi boleznimi, kot je atopijski dermatitis, in poslabšajo obstoječe simptome.
Večina kožnih okužb, ki jih povzročajo stafilokoki, je zelo nalezljivih.
Okužbe, ki jih povzročajo tujki
Največja nevarnost sicer neškodljive bakterije Staphylococcus epidermidis je v njeni zmožnosti naselitve umetnih (navadno medicinskih) predmetov, ki jih vstavimo v telo, kot so katetri, drenažne cevke, umetne srčne zaklopke, vsadki ali sklepi. Nastala okužba je znana tudi kot okužba s tujkom, ki ima lahko smrtno nevarne posledice. Še posebej so ogroženi ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in tisti, ki se zdravijo v bolnišnici.
Okužbe kosti
Možne so tudi okužbe kosti in kostnega mozga (osteomielitis) s stafilokoki, na primer preko preležanin ali razjed na stopalu pri sladkornih bolnikih ali preko odprtih zlomov in kirurških ran. To običajno povzroči hude bolečine v prizadetih kosteh ali sklepih, splošno slabo počutje in utrujenost.
Nekateri stafilokoki (zlasti Staphylococcus aureus) proizvajajo bakterijske toksine, ki lahko včasih povzročijo smrtno nevarne bolezni v telesu. Za prizadete so še posebej nevarni
Lyellov sindrom (znan tudi kot sindrom opečene kože)
To je akuten odstop povrhnjice z bolečimi mehurčki (»sindrom opečene kože«). Najpogosteje zbolijo novorojenčki in otroci.
Sindrom toksičnega šoka
Sindrom toksičnega šoka (TSS) sprožijo stafilokokni ali redkeje streptokokni toksini (Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes). Simptomi vključujejo zvišano telesno temperaturo, glavobol, kožni izpuščaj, hud padec krvnega tlaka zaradi šoka, disfunkcijo notranjih organov (jeter, ledvic, srca, pljuč) in celo večorgansko odpoved. Pri ženskah lahko sindrom poslabša uporaba visoko vpojnih tamponov in menstrualnih skodelic.
Pri teh boleznih se zdravstveno stanje obolelih običajno nenadoma poslabša. Če jih ne zdravimo, so pogosto usodne.
Zastrupitev s hrano
Zastrupitev krvi
Ena najhujših posledic okužbe s stafilokoki v krvi je zastrupitev krvi (sepsa). To je vnetna reakcija telesa, ki preko krvi prizadene celoten organizem. Imunski sistem se poskuša braniti pred bakterijami. Vendar lastna obrambna reakcija telesa ne poškoduje le patogenov, temveč tudi lastno tkivo in organe, kot sta srce in ledvice.
Simptomi zastrupitve krvi vključujejo hitro dihanje, hiter utrip, vročino, bolečino in nizek krvni tlak ali celo šok.
Druge možne bolezni in simptomi, ki jih povzročajo stafilokoki, so
- Okužbe mehkih tkiv (kot so vezivno tkivo, mišice in maščobno tkivo), ki jih povzroča Staphylococcus pyogenes
- Okužbe mehurja, ki jih povzroča Staphylococcus saprophyticus (povzročitelja je običajno mogoče zaznati v urinu)
- Okužbe ran, kosti ali sklepov, ki jih povzroča Staphylococcus haemolyticus
- Okužbe kože ali srčnih zaklopk, ki jih povzroča Staphylococcus lugdunensis
Je stafilokokna okužba nevarna?
Vendar pa je s pravočasno diagnozo in zdravljenjem napoved ugodna. Zdravljenje je lahko daljše, če so bakterije odporne na uporabljeni antibiotik.
Kako poteka stafilokokna okužba?
Običajno traja približno štiri do šest dni, da se po okužbi s stafilokoki pojavijo prvi simptomi (inkubacijska doba). Včasih pa lahko traja več tednov, preden okužba izbruhne.
Nasprotno pa je inkubacijska doba pri zastrupitvi s hrano veliko krajša: prvi simptomi se običajno pojavijo v dveh do štirih urah po tem, ko je prizadeta oseba zaužila okuženo hrano. V večini primerov se zastrupitev s hrano pozdravi sama od sebe brez zdravljenja po približno dvanajstih urah.
Kako dolgo ste nalezljivi?
Zdravniki ne vedo natančno, koliko časa je oseba s stafilokokno okužbo kužna. Vendar pa so ljudje še posebej kužni, dokler imajo akutne simptome, torej v času trajanja simptomov.
V nekaterih primerih pa se ogrožene osebe (npr. z oslabljenim imunskim sistemom) okužijo tudi zdrave osebe, ki so naseljene s stafilokoki in nimajo simptomov.
Kako se zdravi stafilokokna okužba?
Antibiotiki
Če pa je stafilokokna okužba trdovratna ali če lokalna terapija nima želenega učinka, jo zdravnik zdravi s peroralnimi antibiotiki v obliki tablet ali sokov (za otroke). V hujših primerih se antibiotik daje z injekcijo ali infuzijo neposredno v veno.
Zdravilo izbora je penicilin (npr. flukloksacilin, dikloksacilin ali oksacilin). Za ciljno zdravljenje z antibiotiki se izvajajo laboratorijski testi, da se ugotovi, katero sredstvo je primerno za zadevnega povzročitelja. Zdravnik pogosto kombinira zdravljenje s peroralnimi in lokalnimi antibiotiki, da pospeši proces celjenja.
MRSA
Nekateri stafilokoki so neobčutljivi (odporni) na določene antibiotike: sposobni so proizvesti snov, zaradi katere je penicilin neučinkovit. Multirezistentni sevi, kot je na meticilin odporni Staphylococcus aureus (MRSA), tukaj predstavljajo poseben izziv.
To je težko zdraviti zaradi neobčutljivosti na številne razrede antibiotikov. V takih primerih se zdravnik zateče k tako imenovanim rezervnim antibiotikom. Te se ne uporabljajo pri konvencionalnem zdravljenju bakterijskih okužb, da bi se izognili odpornosti.
Pri zdravljenju z antibiotiki je pomembno, da jih jemljete dovolj dolgo (tudi če prej pride do izboljšanja), da preprečite ponovitev in odpornost. V primeru blage okužbe (npr. okužbe sečil) včasih zadošča že en dan jemanja zdravila. Pri hudih okužbah s stafilokoki pa je pogosto potrebno večtedensko jemanje antibiotikov.
Natančno upoštevajte zdravnikova navodila in jemljite antibiotik tako dolgo, kot vam je predpisal!
Domača sredstva
Proti kožnim okužbam naj bi pomagala nekatera gospodinjska zdravila in zdravilne rastline, kot je olje šentjanževke za zunanjo uporabo. Šentjanževka naj bi delovala protivnetno, protibakterijsko in ranocelilno.
Za razkuževanje ran naj bi bili primerni tudi čaji (vodni izvlečki) iz cvetov kamilice, listov/lubja hamamelisa, cvetov ognjiča, rmana in ehinaceje, ki jih ohlajeni uporabljamo za izpiranje ali obkladek. Nekateri prisegajo tudi na vodni izvleček kostanjevih listov (čaj) za aplikacijo proti nastajanju stafilokoknih toksinov.
Kako zdravnik postavi diagnozo?
Lažje stafilokokne okužbe kože zdravnik običajno diagnosticira na podlagi videza (vizualna diagnostika). V primeru globljih okužb ali če klasični antibiotiki niso učinkoviti, je nujno, da zdravnik opravi bakteriološko preiskavo.
Za to vzame bris gnoja in tekočine iz rane na koži ob robu rane s sterilno palčko (vzorec brisa). Če je v tkivu gnoj (npr. pri abscesih), vzame vzorec s kanilo ali brizgo ali pa neposredno odstrani celoten absces.
V primeru okužb, ki prizadenejo celotno telo (sistemske okužbe), lahko zdravnik odvzame kulturo krvi ali okuženih telesnih tekočin za odkrivanje bakterij.
Pri zastrupitvah s hrano pogosto ni mogoče odkriti samih stafilokokov. Namesto tega je mogoče zaznati toksine (enterotoksine), ki jih proizvajajo stafilokoki.
Zdravnik nato vzorec pošlje v laboratorij, kjer povzročitelja mikrobiološko pregledajo in določijo. Tako lahko zdravnik določi točno vrsto bakterije in začne ciljno zdravljenje.
Poročati je treba o multirezistentnih patogenih, kot je MRSA. To pomeni, da mora zdravnik obvestiti javnozdravstveno službo, če je pri svojem pacientu odkril takšnega patogena.
Kako preprečiti stafilokokno okužbo?
Ker so stafilokoki zelo odporni na zunanje vplive okolja in na površinah običajno preživijo več dni, je še posebej pomembno, da poskrbimo za zadostno higieno. Upoštevajte naslednja higienska pravila:
- Redno si temeljito umivajte in/ali razkužujte roke.
- Redno čistite kljuke vrat, stikala za luči, daljinske upravljalnike, pametne telefone in kuhinjske površine z antibakterijskimi čistilnimi sredstvi.
- Brisače in prevleke za odejo perite pri najmanj 60 stopinjah Celzija in jih pogosto menjajte.
- Kuhanih jedi ne puščajte na sobni temperaturi več kot dve uri. Sir, meso in druga pokvarljiva živila hranite v hladilniku.
- Redno čistite in razkužujte hladilnik (predvsem notranjost!).
