RS virus (RSV): simptomi in zdravljenje

Kratek pregled

  • Kaj je virus RS? Respiratorni sincicijski virus (RSV) je povzročitelj sezonskih akutnih okužb dihal, ki prizadenejo predvsem majhne otroke.
  • Simptomi: izcedek iz nosu, suh kašelj, kihanje, vneto grlo; če so prizadeta spodnja dihala: povišana telesna temperatura, pospešeno dihanje, hropenje pri dihanju, piskajoče dihanje, kašelj z izmečkom, suha, hladna in bleda do modrikasta koža, ugreznjen fontanel (otroci do 18 mesecev)
  • Odrasli: Pri zdravih odraslih običajno blago ali asimptomatsko. Starejši odrasli in kronično bolni lahko resneje zbolijo.
  • Potek bolezni in prognoza: Pri otrocih so včasih hudi poteki s prizadetostjo spodnjih dihalnih poti (bronhiolitis), možen je smrtni potek; pri odraslih je okužba z RSV običajno nezapletena.
  • Zdravljenje: vzročna terapija ni možna; simptomatsko zdravljenje: hidracija, izpiranje nosu, dekongestivna pršila za nos, antipiretična zdravila, bronhodilatatorji, domača zdravila, prezračevanje po potrebi
  • Diagnoza: anamneza, fizični pregled, vključno s pregledom pljuč, odkrivanje povzročitelja (test brisa)
  • Preventiva: higienski ukrepi (umivanje rok, kihanje in kašljanje v pregibu roke, redno in temeljito čiščenje otroških igrač), pasivno cepljenje ogroženih otrok, aktivno cepljenje starejših od 60 let in nosečnic.

RS virus (RSV): Opis

Virus RS (RSV, respiratorni sincicijski virus) je povzročitelj akutnih bolezni dihal. Najpogosteje zbolijo dojenčki – zlasti nedonošenčki – in majhni otroci. RSV bolezen lahko pri njih povzroči hude okužbe dihal. Po vsej Evropi približno 50 od vsakih 1,000 otrok zboli za RSV v prvem letu življenja, od tega pet resno. V redkih primerih je bolezen pri dojenčkih in malčkih smrtna.

Načeloma pa lahko RSV povzroči bolezni zgornjih in spodnjih dihal v kateri koli starosti. Odrasli so še posebej izpostavljeni tveganju, da resno zbolijo za virusom RS, če so starejši od 60 let ali so kronično bolni.

Kaj RSV naredi v telesu?

Virus RS je sestavljen iz beljakovinske ovojnice (proteinske ovojnice) in v njej obdane genetske informacije (v obliki RNA). Razmnožuje se v površinskih celicah sluznice, ki obdaja dihalne poti (epitelijske celice). V virusno ovojnico je zasidran poseben protein: fuzijski (F) protein. Povzroča zlitje okuženih celic sluznice (tvorba sincicija). Ti sinciciji in obrambne celice imunskega sistema, ki se selijo, poškodujejo sluznice – celice odmrejo in nato ovirajo dihalne poti.

Obstajata dve podskupini virusov RS: RSV-A in RSV-B. Običajno krožijo sočasno, pri čemer običajno prevladuje RSV-A.

RSV pri dojenčkih in majhnih otrocih

Načeloma lahko za virusom RS zbolijo ljudje katere koli starosti. Še posebej pogosto pa so prizadeti majhni otroci. Razlog za to je, da ni popolne zaščite gnezda za viruse RS. To pomeni, da dojenčki v prvih mesecih življenja niso ali niso dovolj zaščiteni pred okužbo z RSV z materinimi protitelesi. To še posebej prizadene nedonošenčke – ti imajo na splošno premalo protiteles proti virusom.

Okužba z virusom RS je tudi najpogostejši razlog, da morajo dojenčki in majhni otroci zaradi bolezni dihal bolnišnično zdraviti. RSV bolezen je lahko še posebej huda pri nedonošenčkih in drugih dojenčkih. Pri nedonošenčkih z okvaro pljuč in otrocih s srčnimi napakami je okužba z RSV v enem od 100 primerov celo usodna.

Za okužbo z RS so enako prizadeta dekleta in fantje. Vendar pa se hude bolezni, povezane z RSV, povezane s hospitalizacijo, pojavljajo dvakrat pogosteje pri dečkih kot pri deklicah.

RSV med nosečnostjo

Za zdrave bodoče matere okužba z RSV običajno ne predstavlja nevarnosti. Običajno ostane neškodljiva okužba dihal. Nekatere nosečnice morda niti ne opazijo, da imajo okužbo.

RS virus (RSV): simptomi

Okužbe z RSV se lahko kažejo na različne načine. Okužba z virusi RS se lahko glede na starost in prebolelost bolnika razvije bodisi v neškodljivo okužbo dihal bodisi – zlasti pri otrocih – v resno, včasih življenjsko nevarno bolezen.

Včasih prizadeti – zlasti zdravi odrasli – nimajo nobenih simptomov. V medicini se to imenuje asimptomatska ali klinično tiha okužba z RSV.

Znaki RSV

Prvi znaki okužbe z RSV so simptomi, podobni prehladu. Pri prizadetih se na začetku pojavijo neškodljivi simptomi zgornjih dihalnih poti (usta, nos, grlo), kot so prehlad, suh kašelj ali vneto grlo.

Simptomi pri dojenčkih in majhnih otrocih

Okužba se lahko razširi na spodnja dihala (pljuča in bronhije) v 1 do 3 dneh, zlasti pri novorojenčkih, dojenčkih in drugih rizičnih bolnikih. Še posebej so prizadete majhne veje bronhialnega drevesa; zdravniki to imenujejo RSV bronhiolitis.

Več o tej temi lahko izveste v članku Bronhiolitis.

  • povišana telesna temperatura
  • Pospešeno dihanje
  • slišno hripanje in piskanje (žvižgajoči zvok) pri dihanju
  • Kašelj z izpljunkom
  • Težko dihanje z uporabo pomožnih dihalnih mišic (podpora rokam, umik kože na prsih)
  • zasoplost
  • Suha, hladna in bleda koža
  • Modro obarvanje kože in/ali sluznic (cianoza) zaradi pomanjkanja kisika
  • potopljen fontanel pri otrocih, mlajših od 18 mesecev
  • V približno petih odstotkih primerov prizadeti otroci razvijejo kašelj, ki zveni podobno oslovskemu kašlju.

Poleg tega obstajajo splošni znaki bolezni, kot so šibkost, slabo počutje, pomanjkanje apetita in zavračanje pitja. Težave s prehranjevanjem in pitjem včasih povzročijo težave s prebavili, kot so refluks, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska.

Izpuščaj na koži ni značilen za okužbe z RSV, za razliko od drugih virusnih bolezni pri otrocih.

Simptomi okužbe z RSV se lahko znatno poslabšajo v nekaj urah. Pri nedonošenčkih se lahko večkrat pojavi zastoj dihanja (apneja).

RS virus (RSV): odrasli

Razlog za to je, da imunski sistem pri zdravih ljudeh dobro deluje. Uspešno se bori proti virusom RS in tako preprečuje njihovo širjenje v spodnje dihalne poti.

Hudi primeri bolezni RSV se pojavljajo predvsem pri starejših ljudeh, starih 60 let in več. Še posebej so ogroženi odrasli z boleznimi srca ali pljuč ter ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, presajenimi organi ali hudimi krvnimi boleznimi.

Okužbe z RSV so enako pogoste pri ženskah in moških. V nasprotju z otroki, kjer dečki pogosto težje zbolijo, pri odraslih ni razlik v resnosti bolezni po spolu. Enako velja za zdravljenje okužb z virusom RS pri odraslih: ne razlikuje se od zdravljenja pri otrocih.

RS virus (RSV): potek bolezni in prognoza

Hudi primeri prizadenejo predvsem majhne otroke. Zlasti nedonošenčki imajo v prvih šestih mesecih življenja veliko tveganje za hudo okužbo z RSV. Kako dobre so možnosti za ozdravitev in koliko časa morajo dojenčki s hudo okužbo z virusom RS ostati v bolnišnici, je vedno odvisno od resnosti bolezni in splošnega stanja otroka.

V redkih primerih je huda z RSV povezana bolezen dihal pri otrocih, mlajših od dveh let, usodna. Ocene več raziskav kažejo, da se bolezen konča s smrtjo pri okoli petih odstotkih otrok s prirojenimi srčnimi napakami in pri okoli štirih odstotkih vseh otrok z bronhopulmonalno displazijo (BPD). Tveganje, da bodo nedonošenčki umrli zaradi virusa RS, je okoli en odstotek.

Dejavniki tveganja za hud potek bolezni

Tveganje za hudo okužbo z virusom RS je še posebej veliko pri

  • nedonošenčki
  • Otroci s kroničnimi pljučnimi boleznimi, npr. bronhopulmonalna displazija, cistična fibroza, prirojene anomalije dihal
  • Otroci z nevrološkimi in mišičnimi boleznimi, ki omejujejo prezračevanje pljuč
  • Ljudje s hudimi imunskimi pomanjkljivostmi
  • imunosupresivno zdravljenje (zdravljenje, ki zavira imunski sistem, npr. po presaditvi organa)
  • Kromosomske nenormalnosti (kot je trisomija 21 = "Downov sindrom")

Drugi dejavniki tveganja za hudo RSV bolezen so

  • Starost manj kot šest mesecev
  • večkratno rojstvo
  • Moški spol
  • Bratje in sestre v otroštvu
  • Obiskovanje skupnostne ustanove (dnevni center, otroški vrtec)
  • Kadilsko gospodinjstvo
  • Podhranjenost
  • Primeri atopičnih bolezni (kot so seneni nahod, nevrodermitis) ali astme v družini
  • Utesnjeni domači pogoji

Kdaj k zdravniku ali v bolnišnico?

Starši naj se posvetujejo z zdravnikom takoj, ko otrokovi simptomi presežejo simptome nenevarnega prehlada. To velja na primer za povišano telesno temperaturo ali spremembe v dihanju (hitro dihanje, napihnjene nosnice, hrup pri dihanju). Modrikasto obarvana koža ali ustnice so tudi opozorilni znak. Bodite pozorni tudi na otrokove prehranjevalne in pitne navade.

Pri starejših otrocih in odraslih je priporočljiva previdnost, če se po sprva nenevarni okužbi pojavi visoka vročina ali težave z dihanjem. To so lahko znaki okužbe spodnjih dihalnih poti, povezane z RS.

RS virus: možna ponovna okužba

Pretekla okužba ne nudi dolgoročne zaščite pred virusom RS. Nova okužba (reinfekcija) je možna v kateri koli starosti. To pomanjkanje imunosti je posledica dejstva, da telo skoraj ne tvori protiteles proti virusu RS. Ponovne okužbe so zato pogoste – zlasti pri odraslih, ki so v rednem stiku z majhnimi otroki.

Pri otrocih je ponovna okužba pogosto manj huda kot začetna okužba. Pri odraslih se ponovna okužba z virusom RS pogosto kaže brez simptomov ali le kot nezapletena okužba zgornjih dihal. Izrazitejšo klinično sliko z gripi podobnimi simptomi opazimo predvsem pri odraslih v tesnem stiku z okuženimi dojenčki.

Virus RS: zapleti in pozne posledice

Zapleti okužbe z RSV se pojavijo zlasti pri nedonošenčkih, dojenčkih, majhnih otrocih in ogroženih odraslih.

Pogosto pride do sočasne okužbe z drugimi virusi, ki prizadenejo tudi dihala. Dodatna okužba z bakterijami pa je pri okužbi z RSV precej redka.

Pljučnica, ki jo povzroča RSV, je še en možen zaplet. Posebej ogroženi so ljudje, katerih imunski sistem je oslabljen zaradi bolezni ali terapije.

Obstoječo astmo ali drugo že obstoječo bolezen (kot je bolezen srca) lahko poslabša akutna okužba z RSV. Po drugi strani pa lahko okužba povzroči tudi dolgotrajno preobčutljivost (hiperodzivnost) dihalnih poti, kar lahko povzroči zgodnjo otroško astmo.

Poleg tega je okužba z virusom RS povezana s poznimi nevrološkimi učinki pri predhodno okuženih otrocih: laboratorijski poskusi z mišmi so pokazali, da lahko virusi med okužbo vstopijo v možgane. En mesec po okužbi so živali pokazale nevrološke nepravilnosti, kot so epileptični napadi, motnje zaznavanja in koordinacije. Pojavile so se tudi učne motnje.

Širjenje virusov RS iz dihalnih poti v osrednje živčevje lahko preprečimo s cepljenjem proti RSV.

RS virus (RSV): Zdravljenje

Splošni ukrepi

Ustrezen vnos tekočine pomaga olajšati dihanje. To utekočini sluz v dihalnih poteh in olajša izkašljevanje.

Za boljše nosno dihanje strokovnjaki priporočajo izpiranje nosu ali kapljice za nos s fiziološko raztopino. Izpiranje nosu s fiziološko raztopino temeljito izpere nosno votlino in odstrani mikrobe, sluz in druge izločke. Kapljice za nos s fiziološko raztopino tudi ohranjajo nosno votlino čisto.

Domača sredstva

Preprosta gospodinjska zdravila lahko pomagajo tudi ublažiti simptome:

  • Dvignite zgornji del telesa: dihanje je lažje, če je zgornji del telesa nameščen višje od preostalega telesa, na primer s pomočjo blazine.
  • Inhalacije: Inhalacije pomagajo lajšati simptome, kot sta kašelj in prehlad. Najenostavnejši način je, da držite glavo nad loncem z vročo vodo in vdihavate dvigajočo se paro. Vendar pa to ni priporočljivo za dojenčke in majhne otroke – zaradi varnosti je treba za inhalacijo uporabljati samo inhalator. Posvetujte se z zdravnikom ali v lekarni!

Domača zdravila imajo svoje meje. Če simptomi trajajo dlje časa in se kljub zdravljenju ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se morate vedno posvetovati z zdravnikom.

Zdravila za RSV

Če imate visoko temperaturo, vam bo zdravnik morda predpisal antipiretike, kot sta paracetamol ali ibuprofen.

Dekongestivno pršilo za nos lahko olajša dihanje, če ste hudo prehlajeni.

Bronhodilatatorji, kot je salbutamol, razširijo dihalne poti in olajšajo dihanje. Vdihnejo se in tako neposredno dosežejo cilj. V hudih primerih lahko adrenalin dajemo preko inhalatorja za širjenje bronhijev. Deluje tudi protivnetno.

Proti virusu RS antibiotiki niso učinkoviti, saj pomagajo le proti bakterijam, ne pa tudi proti virusom. Predpišemo jih le, če je poleg okužbe z RS virusom prisotna še bakterijska okužba (sekundarna okužba).

Do pred nekaj leti so hudo okužbo z virusom RS pri otrocih zdravili s protivirusnim zdravilom (protivirusnim sredstvom) ribavirinom. Vendar so študije pokazale, da ni učinkovito.

Prezračevanje

Če raven kisika v krvi nevarno pade, je potrebno prezračevanje. Pri zdravniku ali v bolnišnici na primer prizadeti dobijo kisik preko dihalne maske. Morda bo potrebna tudi ventilacija s tako imenovano CPAP masko (kontinuiran pozitivni tlak v dihalnih poteh) ali cevjo. Slednji je upogljiva "cevka", ki se vstavi v dihalne poti in poveže z ventilatorjem.

Če okužba z virusom RS povzroči zastoj dihanja (apneja) pri dojenčkih, je treba otroke spremljati kot bolnišnične bolnike.

Virus RS (RSV): Prenos

Virus RS velja za zelo nalezljivega. Okužba z RSV se običajno pojavi od osebe do osebe. Možna pa je tudi okužba preko kontaminiranih predmetov ali površin.

Okužba z virusom RS

Možna pa je tudi okužba preko kontaminiranih rok, predmetov ali površin. RSV preživi na rokah približno 20 minut, na papirnatih brisačah ali bombažnih oblačilih 45 minut in na rokavicah za enkratno uporabo ali napravah za preiskave, kot je stetoskop, več ur.

Ljudje, okuženi z RSV, lahko prenesejo virus na druge le en dan po okužbi – še preden se sami pojavijo simptomi. Nato ostanejo kužni tri do osem dni. Nedonošenčki, novorojenčki in ljudje z močno oslabljenim imunskim sistemom včasih izločajo virus več tednov in so zato lahko dalj časa kužni za druge.

Inkubacijska doba za RSV

Čas med okužbo in izbruhom nalezljive bolezni imenujemo inkubacijska doba. Pri virusu RS je to dva do osem dni. V povprečju se pri okuženih prvi znaki bolezni pojavijo pet dni po okužbi.

RS virus (RSV): Diagnoza

Zdravstvena zgodovina

Najprej zdravnik zbere anamnezo. Da bi to naredil, bo vprašal o simptomih in kako dolgo so prisotni. Med drugim vam bo zastavil naslednja vprašanja:

  • Kako dolgo so simptomi prisotni?
  • Ima vaš otrok vročino?
  • Ali ima vaš otrok težave z dihanjem, odkar je zbolel?
  • Ali vaš otrok dovolj pije in jé?
  • Ali ima vaš otrok kakšno osnovno bolezen, na primer srčno napako ali cistično fibrozo?

Zdravniški pregled

Nato bo zdravnik temeljito pregledal vašega otroka. Posvetil bo luč v usta in ušesa, da bi zaznal morebitno rdečico v grlu ali ušesih. Pretipal bo bezgavke na vratu za morebitno povečanje in poslušal pljuča s stetoskopom.

RSV bronhiolitis lahko slišimo v stetoskopu kot prasketanje in sopenje.

Zdravnik bo preveril tudi, ali so nohti ali ustnice modrikaste barve (cianoza) – znak premajhne količine kisika v krvi (hipoksemija).

Odkrivanje patogena

Krvnih preiskav, ki odkrijejo protitelesa proti virusom RS, se običajno ne izvaja v primeru akutne okužbe z RSV. Razlog za to je, da se pri boleznih, povezanih z RSV, proizvede le malo protiteles. Posamezen krvni test torej ne daje pomembnega rezultata. Ponavljajoči se testi protiteles (v intervalih od dveh do štirih tednov) so v pomoč pri potrditvi okužbe z RSV za nazaj. Vendar se ta postopek običajno uporablja le v okviru študij.

RS virus (RSV): Preprečevanje

Najpomembnejši ukrep za zaščito pred RSV je higiena. Ker pa so virusi RS zelo nalezljivi, okužbe ni mogoče izključiti.

Cepljenje proti RSV je dobra zaščita pred okužbo in težjim potekom bolezni. Zdravniki razlikujejo pasivna cepljenja za ogrožene otroke in aktivna cepljenja za odrasle.

Higiena

Da bi se čim bolje zaščitili v družini in v javnem življenju, se morate držati ustreznih higienskih pravil. To lahko prepreči širjenje patogena:

  • Poskrbite za redno in pravilno umivanje rok.
  • Kihajte in kašljajte v pregib komolca in ne v roke.
  • Osebe s to boleznijo ne smejo obiskovati javnih ustanov (vrtci, šole itd.).
  • Izogibajte se kajenju – zlasti v bližini otrok.

Dojenje je koristno tudi za dojenčke: Dojeni otroci manj zbolijo za boleznimi dihal kot otroci, hranjeni po steklenički.

Cepljenje

Za otroke z dejavniki tveganja je na voljo pasivno cepljenje proti virusu RS. Vsebuje umetno proizvedena, tako imenovana monoklonska protitelesa proti virusu RS in se v sezoni RSV vbrizga v mišico enkrat mesečno. Predvidenih je skupno pet odmerkov cepiva, ki se cepijo v štiritedenskih intervalih od oktobra/novembra. V idealnem primeru bi moralo biti cepljenje vedno na isti dan v tednu.

Pasivno cepljenje proti RSV se priporoča za naslednje otroke:

  • Otroci, rojeni pred ali med 35. tednom nosečnosti, ki so na začetku sezone RSV mlajši od šestih mesecev.
  • Otroci, mlajši od dveh let, s prirojenimi srčnimi napakami
  • Otroci, mlajši od dveh let, ki so bili v zadnjih nekaj mesecih zdravljeni zaradi bronhopulmonalne displazije (BPD).

25.08.2023 je Evropska komisija izdala odobritev za prvo aktivno cepivo za nosečnice. S tem zaščitimo novorojenčka pred virusom RS v prvih mesecih življenja. Lahko se daje tudi starejšim ljudem, starim 60 let in več.

Več o cepljenju proti respiratornemu sincicijskemu virusu si lahko preberete v našem članku Cepljenje proti RSV.