Kratek pregled
- Simptomi: Dolgo brez simptomov, nato predvsem bolečine, lahko blede in hladne noge
- Zdravljenje: Vzrokno zdravljenje, urjenje hoje, zdravila za redčenje krvi, po možnosti operacija.
- Vzroki in dejavniki tveganja: kajenje, poapnele arterije in visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kronično visoke ravni lipidov v krvi, prekomerna telesna teža.
- Diagnostika: zdravniški pregled, fizični pregled, test hoje, ultrazvok, magnetna resonančna tomografija
- Prognoza in potek bolezni: odvisno od odprave vzroka, na prognozo lahko pozitivno vpliva zdrav način življenja
- Preventiva: Nekajenje in zdrav način življenja zmanjšujeta tveganje za pAVK
Kaj je kadilska noga (pAVK)?
Kadilska noga predstavlja približno 90 odstotkov vseh primerov pAVK. Zožitev se nahaja v medeničnih arterijah pri približno tretjini bolnikov, v femoralnih arterijah pri 50 odstotkih in v arterijah spodnjega dela noge pri približno 15 odstotkih. Pri preostalih približno desetih odstotkih bolnikov s pAVD se zožitev nahaja na nadlahteh, podlakteh ali rokah.
Približno tri do deset odstotkov celotne populacije ima pAVD. Pojavnost bolezni s starostjo narašča in je pri starejših od 15 let od 20 do 70 odstotkov. Ne glede na starost pa večina prizadetih ne občuti nobenih simptomov. Poleg tega igra vlogo tudi spol: moški pogosteje prizadenejo kadilsko nogo kot ženske v razmerju 4:1. Vzrok pAVD pri moških je predvsem kajenje.
Kako prepoznate kadilsko nogo in katere so faze?
Med razvojem kadilske noge obstaja več stopenj. V začetni fazi prizadeti običajno niti ne opazijo, da trpijo za kadilsko nogo. V poteku je najpomembnejši simptom pAVK od obremenitve odvisna bolečina v prizadetem predelu telesa in kasneje hladna in bleda stopala ter slabo celjenje ran. Pojavijo se lahko tudi senzorične motnje, kot je otrplost. Tako se simptomi in z njimi povezani zapleti manifestirajo postopoma, odvisno od resnosti kadilske noge.
Zdravniki razdelijo pAVK v štiri različne stopnje pAVK po Fontaine-Ratschowu, odvisno od pojavnosti in resnosti simptomov:
- Stopnja 1: Brez simptomov, čeprav je zaznavna zožitev.
- Stadij 2a: Bolečina se pojavi na razdalji več kot 200 metrov hoje, ki ponovno izgine, ko stojite na mestu ali v mirovanju.
- 3. stopnja: noga boli že v mirovanju.
- Faza 4: Na kadilčevi nogi se razvijejo razjede in vnetje kot znak, da premalo oskrbljeno tkivo počasi odmira.
Medtem ko prizadeti v 1. stopnji včasih ne opazijo nobenih simptomov, se od 2. stopnje naprej tipična bolečina pri naporu pojavi pri hoji. Zdravniki to bolečino ob naporu imenujejo tudi intermitentna klavdikacija ali bolezen izložb. Izraz izhaja iz dejstva, da se oboleli s pAVK zaradi bolečine pri hoji večkrat ustavijo, kot bi si ogledovali izložbo. Posledica tega je, da bolečina začasno popusti in oboleli lahko spet prehodijo kratke razdalje.
Na primer, razvijejo se razjede. Nazadnje v zadnji fazi bolezni tkivo zaradi pomanjkanja kisika odmre in začne naravnost gniti – hkrati pa obstaja možnost, da se tudi okuži. Odmrlo tkivo (nekroza in gangrena) dobi črnkasto barvo.
V bistvu je kadilska noga ali pAVK kronična bolezen, ki se razvija z leti. V nekaterih primerih pa se arterija nenadoma (akutno) zapre. Če je temu tako, gre za nujno medicinsko pomoč, ki lahko postane smrtno nevarna. Takrat je nujna takojšnja medicinska oskrba.
Simptomi kadilske noge so odvisni od lokacije in stopnje zožitve
Pri kadilski nogi se bolečina pojavi pod zožitvijo, saj le tu pride do zmanjšane oskrbe s krvjo in kisikom. Vazokonstrikcija v desnem stegnu se na primer kaže z bolečino v desnem spodnjem delu noge, medtem ko zoženje v medeničnem predelu sproži značilne simptome kadilske noge v stegnu.
Odvisno od stopnje in mesta zožitve se pojavi otrplost tudi v zadnjici ali stegnih. V skoraj vseh primerih se kadilska noga kaže s hladnimi udi pod zožitvijo.
Obseg simptomov kadilske noge je odvisen tudi od tega, kje se natančno nahaja stenoza: bližje kot je trupu, bolj izraziti so običajno simptomi, saj je ogrožena celotna nadaljnja oskrba s krvjo. Tako stenoza v iliakalnih arterijah povzroča hujše simptome kot stenoza v spodnjem delu noge.
Kadilska noga pogosto ostane dolgo časa neodkrita. Razlog za to je, da vazokonstrikcija sproži simptome šele v zelo napredovali fazi. To je zato, ker se zožitev razvija počasi in ima telo čas za oblikovanje obvodnih tokokrogov (kolateralnih tokokrogov), da nadomesti ozko grlo v krvnih žilah. Oskrba tkiva pod zožitvijo teče nato deloma preko drugih, patološko nespremenjenih krvnih žil.
Vendar so takšni kolateralni krogi sposobni prevzeti le določen delež krvnega pretoka. Kadilska noga povzroči simptome najkasneje, ko pride do zožitve za več kot 90 odstotkov notranjega premera žile.
Kako se zdravi kadilska noga?
Terapija pAVK je odvisna predvsem od osebnega stanja bolnika in stadija kadilske noge. Poleg tega je pomembno zdravljenje drugih bolezni, kot so sladkorna bolezen ali bolezni srca in ožilja.
Terapija pAVK v 1. stadiju
Če se kadilska noga odkrije na prvi stopnji, je najpomembnejše, da se borimo proti vzrokom. Najpomembnejši ukrepi so opustitev kajenja, redna telesna vadba in pozornost na zdravo prehrano. Prav tako je pomembno normalizirati raven holesterola, lipidov v krvi in krvni tlak. Če sprememba življenjskega sloga z več gibanja in bolj zdravo prehrano ni dovolj, da bi to dosegli, so morda potrebna zdravila.
Praviloma je treba dobro nego stopal opazovati že od prve stopnje. Prizadeti svetujemo redno mazanje stopal s kremo in izogibanje poškodbam pri pedikuri ter udobno obutev. Če se na prizadetem stopalu pojavijo preležanine ali poškodbe, je pomembno, da rano skrbno zdravite in spremljate celjenje.
Terapija pAVK v 2. stadiju
Poleg že omenjenih ukrepov in redne vadbe hoje za terapijo pAVK zdravnik predpiše tudi zdravila iz druge stopnje. Tako imenovani zaviralci agregacije trombocitov izboljšujejo pretočnost krvi in preprečujejo kopičenje krvnih ploščic (trombocitov) ter tako preprečujejo nastajanje krvnih strdkov. Zdravilo prvega izbora je acetilsalicilna kislina (ASK). V primeru intolerance lahko zdravnik predpiše druge zaviralce trombocitov, na primer klopidogrel.
Terapija pAVK v 3. in 4. stopnji
Kirurški posegi se običajno uporabljajo od tretje stopnje pAVK. Ta odločitev pa je odvisna od več dejavnikov, kot so lokacija zožitve, želje prizadete osebe in možnosti kirurga. Povsem možno je torej, da bo pAVK od druge stopnje naprej tudi zdravljena, na primer s katetrskim posegom.
Vrsta operacije je odvisna od dolžine in natančne lokacije zožitve. Pri zožitvah žil v stegnu ali medeničnem predelu, ki so dolge le nekaj milimetrov, lahko zožitev v mnogih primerih preprosto razširimo z minimalno invazivnim kirurškim posegom.
Če dilatacija ni mogoča, ker je zožitev preveč toga ali sega na daljši del žile, je običajno potreben večji rez. Med endarterektomijo tromba zdravnik olušči usedline iz arterije.
Če je potrebno, pride v poštev tudi bypass operacija. Pri tem postopku zdravnik vstavi veno ali teflonsko cevko kot obvod za zoženo žilo. Če je motnja krvnega obtoka v nogi kadilca tako huda, da ud odmre, je edina zadnja možnost amputacija prizadetega uda.
Splošno pravilo je, da bodo zdravniki, specializirani za žilne bolezni, pred morebitno amputacijo ponovno ocenili nogo kadilca in pretehtali, ali obstajajo druge možnosti zdravljenja.
Kako se razvije kadilska noga?
Ponekod pa so zožitve še posebej izrazite. Pretok krvi je tam tako močno oslabljen, da skozi naslednje tkivo teče premalo krvi, kar povzroči pomanjkanje kisika. To na koncu povzroči bolečino in druge simptome kadilske noge.
Študije so potrdile več vzrokov in dejavnikov tveganja za razvoj arterioskleroze. Kajenje velja za poseben dejavnik tveganja za arteriosklerozo. Tako je glavni razlog za razvoj pAVK. Nekatere sestavine v cigaretah spodbujajo poapnenje arterij, zlasti v nogah. Na splošno je pri kadilcih približno trikrat večja verjetnost za nastanek motenj arterijske cirkulacije kot pri nekadilcih in približno 85 odstotkov ljudi z boleznijo kadilske noge je ali je bilo kadilcev.
Poleg tega drugi dejavniki tveganja spodbujajo periferno arterijsko bolezen. Tej vključujejo:
- Visok krvni tlak (hipertenzija)
- Sladkorna bolezen (diabetes mellitus)
- Povišani krvni lipidi (hipertrigliceridemija)
- Bolezni srca in ožilja pri krvnih sorodnikih
- Prekomerna teža (debelost)
Zelo redki vzroki so posebne oblike vaskulitisa, kot so bolezni trombangiitis obliterans ali Takayasujev sindrom.
Kako se diagnosticira kadilska noga?
Prvi stik, ko sumimo na kadilsko nogo, je običajno družinski zdravnik. Najprej bo vzel vašo anamnezo. Tukaj imate možnost, da podrobno opišete svoje simptome in spremembe, ki ste jih opazili. Prisotnost določenih dejavnikov tveganja in značilnih simptomov kadilske noge zdravniku pogosto daje odločilne znake periferne arterijske okluzivne bolezni. Med pogovorom o anamnezi zdravnik postavlja naslednja vprašanja, npr.
- Ali občutite vse večjo bolečino v mišicah nog po dolgotrajni hoji, ki se takoj izboljša, ko si vzamete odmor?
- Ali imate sladkorno bolezen, povišano raven holesterola in/ali lipidov v krvi?
- So vam diagnosticirali povišan krvni tlak?
- Ali imate ali ste imeli v družinski anamnezi srčno-žilne bolezni, kot je kadilska noga ali srčni infarkt?
Preizkus
Pri pregledu si bo zdravnik najprej ogledal kožo na nogah. Bleda ali modrikasto obarvana koža je prvi znak možne kadilske noge. Znaki, ki včasih kažejo na pAVD, so ukrivljeni nohti (nohti v urnem steklu), majhne kožne napake, ki se slabo celijo, in odmrlo (nekrotično) tkivo.
S stetoskopom zdravnik pogosto sliši značilen šum pretoka nad zožitvijo (stenoza), ki je posledica turbulence na zožitvi. Na ta način je mogoče približno določiti žilo oziroma predel, kjer se nahaja zožitev. Posebna ultrazvočna preiskava (duplex sonografija) izmeri pretok krvi v žilah, kar daje zdravnikom dodatne namige o morebitni zožitvi.
Če zdravnik posumi na kadilsko nogo, je pomemben podatek tudi izračun tako imenovanega gleženjsko-brahialnega indeksa (ABI). Pri tem preprostem pregledu preiskovalec na nadlaket in spodnji del noge namesti manšeto za merjenje krvnega tlaka in določi tlak v spodaj ležečih arterijah, pri katerem utripa ni več mogoče zaznati.
Običajno je pritisk v spodnjem delu noge nekoliko višji kot v nadlakti, tako da je količnik med 0.9 in 1.2. Če je pritisk v spodnjem delu noge bistveno nižji kot v nadlakti, ker je tam prekrvavitev zmanjšana, količnik pade. Za indeks gleženj-roka velja naslednji standard vrednotenja:
- 0.75-0.9: blaga pAVK
- 0.5-0.75: zmerna pAVD
- < 0.5: huda pAVD
Za pridobitev še natančnejše informacije o lokalizaciji zožitve (stenoze) so običajno potrebni slikovni posegi, kot je ti angiografija s kontrastnim sredstvom. Ta pregled je celo nujno potreben, še posebej pred načrtovano operacijo zožitve. Pacientu vbrizgamo kontrastno sredstvo, ki na posnetku naredi vidne žile, hkrati pa preiskovalec naredi rentgensko sliko (digitalna subtrakcijska angiografija).
Za določitev obsega bolezni glede na stopnje pAVK (glej zgoraj) zdravnik opravi obremenitveni test. V ta namen pacient določen čas hodi po posebni tekalni stezi. Zdravnik meri, od katere prehojene razdalje se pojavijo katere težave.
Kakšen je potek bolezni kadilske noge?
Osebe s kadilsko nogo (periferna arterijska okluzivna bolezen, pAVK) imajo velik vpliv na bolezen in njen potek. Prizadeti najdejo podporo predvsem pri družinskem zdravniku, pa tudi v skupinah za samopomoč. V prvi vrsti je napoved odvisna od tega, ali je vzrok mogoče odpraviti ali bistveno zmanjšati.
Popolna in trajna opustitev kajenja je najpomembnejši ukrep pri zdravljenju PAOD. Če prizadeti ne morejo prenehati kaditi sami, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč. Prvi stik za to je družinski zdravnik.
Prognostično ugoden učinek ima tudi aktiven življenjski slog s pestro prehrano in redno telesno dejavnostjo. Zadostuje že približno pol ure dolg dnevni sprehod. Posebej priporočljivi so tudi vzdržljivostni športi, kot so plavanje, tek ali kolesarjenje.
Poskrbite, da bo vaša prehrana čim manj maščobna in raznolika, z veliko zelenjave. Priporočljivo je, da se izogibate predvsem nasičenim maščobam, kot so tiste v čipsu, čipsu ali celo piškotih. Če ima bolnik s kadilsko nogo prekomerno telesno težo, se priporoča tudi zmanjšanje telesne teže.
Osebe z drugo stopnjo pAVD pogosto prizadenejo tudi ateroskleroza na drugih delih telesa, kot so koronarne arterije ali karotidne arterije. Zato imajo običajno tudi znatno povečano tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap. Pričakovana življenjska doba se zaradi PAOD skrajša za približno 10 let.
Periferna arterijska okluzivna bolezen je ena od bolezni, povezanih s kronično bolečino. Zaradi tega je možno, da pokojninski zavod ugotovi stopnjo invalidnosti in prizadeta oseba prejme ustrezno potrdilo o težji invalidnosti.
Kako visoka je stopnja invalidnosti (GdB) oziroma stopnja prizadetosti (GdS) in ali gre za hudo invalidnost, je odvisno od trenutne stopnje in težav, ki jih bolezen povzroča. Huda invalidnost obstaja od GdS 50.
Prizadete osebe lahko najdejo tabelo v Versorgungsmedizin-Verordnung (Odlok o zdravstveni oskrbi) zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve.
