Kratek pregled
- Kaj je analna fistula? Povezovalni prehod med zadnjim delom črevesja (analni kanal) in zunanjo kožo v predelu anusa.
- Vzroki: Analna fistula se pogosto razvije v povezavi z nabiranjem gnoja v analnem predelu (analni absces), lahko pa se pojavi tudi sama. Nekatere bolezni, kot so kronična vnetna črevesna bolezen, diabetes mellitus, imunska pomanjkljivost (npr. HIV), krvne bolezni in življenjske navade (npr. kajenje, dolgotrajno sedenje), lahko povečajo tveganje za analno fistulo.
- Zdravljenje: Analna fistula se ne zaceli sama ali samo z jemanjem zdravil. Zdravljenje je sestavljeno iz operacije in kasnejše oskrbe rane.
- Simptomi: izcedek, gnojni izloček ali izloček, ki vsebuje blato, bolečina (med odvajanjem blata, pri sedenju), oteklina in/ali srbenje v analnem predelu, morda nespecifični simptomi, kot so povišana telesna temperatura, utrujenost, utrujenost
- Diagnostika: Pregled zunanje analne regije (vidno ustje analne fistule na dnu), palpacija, sondiranje fistulnega trakta, po možnosti endoskopija rektuma (proktoskopija) ali kolonoskopija za izključitev spremljajočih bolezni (npr. polipi, divertikuli, tumorji) , po možnosti ultrazvočni pregled danke
Kaj je analna fistula?
Pri analni fistuli nastane povezovalni kanal med (notranjo) sluznico analnega kanala in okoliško (zunanjo) kožo anusa. Analne fistule so pogosto posledica vnetnih sprememb v predelu rektuma, na primer zaradi kopičenja gnoja (analni abscesi).
Nekatere analne fistule so odprte, druge se končajo slepo. Odprtina fistule se nahaja na zunanji kožici in se slepo konča na notranji strani ali pa odprtina leži v črevesni sluznici, ne da bi kanal fistule dosegel zunanjo kožo.
Analne fistule se nahajajo drugače:
- Znotraj kože in pod mišicami zapiralkami (subanodermalno)
- Med notranjim in zunanjim sfinkterjem (intrasfinkterično)
- Potek skozi obe sfinkterji (transsfinkterično)
- Začne se neposredno nad sfinkterjem in se odpira v analni regiji (suprasfinkterično)
- Začne se dlje v analnem kanalu brez neposredne bližine sfinktra (ekstrasfinkterično)
Najpogostejše so intrasfinkterične analne fistule, ki potekajo med obema sfinkterjema, in transsfinkterične analne fistule, ki potekajo skozi notranji in zunanji sfinkter.
frekvenca
Od kod prihaja analna fistula?
Analna fistula na zadnjici se najpogosteje pojavi v povezavi z nabiranjem gnoja v analnem predelu (analni absces). Analni absces pa je pogosto posledica vnetja tako imenovanih proktodealnih žlez. Te majhne, rudimentarne žleze se nahajajo v anusu med zunanjo in notranjo mišico zapiralko. Njihov izločevalni kanal se odpre v analni kanal. Moški imajo običajno več proktodalnih žlez kot ženske.
Obstajajo različne bolezni in dejavniki, ki povečajo tveganje za analni absces in s tem povezano analno fistulo, na primer:
- Kronična vnetna črevesna bolezen, npr. Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis
- Sladkorna bolezen
- Bolezni hematopoetskega sistema (npr. levkemija)
- Bolezni, povezane z imunsko pomanjkljivostjo (okužba s HIV)
- kajenje
- Debelost (adipoznost)
- Pretežno sedeče delo
- Dolgotrajno sedenje (potiskanje) med odvajanjem blata
Analna fistula - kaj storiti?
Če pride do analnega abscesa, zdravnik s kirurškim posegom odpre kopičenje gnoja. To odvaja gnoj. Ostane votlina rane, ki jo skrbno speremo z razkužilom. Rana po operaciji ostane odprta (tj. ni zašita) in je napolnjena s tamponado iz gaze. Pozneje je potrebna dobra nega rane.
Obstajajo različne kirurške tehnike za zdravljenje analnih fistul. Vrsta operacije je odvisna od poteka fistule v tkivu.
V zelo redkih in hudih primerih analne fistule je potrebno začasno ustvariti umetni anus. To vključuje kirurg, ki poveže konec črevesa z zunanjo kožo na trebuhu. V večini primerov se črevo premakne nazaj v njegov naravni izhod pri anusu, takoj ko to dopušča proces celjenja.
Obstajajo tudi novejši pristopi k zdravljenju analnih fistul, kot so laserska terapija, nekatera tkivna lepila (fibrinsko lepilo) ali uporaba matičnih celic. O uspešnosti teh postopkov pa je malo znanega, zato ne sodijo med ustaljene standardne postopke.
Nadaljnje zdravljenje
Po kirurškem zdravljenju analne fistule je skrbna nega rane zelo pomembna za nadaljnje zdravljenje. To vključuje na primer sedeče kopeli z dodatki za pomiritev kože (kot je kamilica) in izpiranje z razkužilnimi raztopinami (kot je H2O2 ali etakridin).
Za preprečevanje bolečin pri odvajanju blata in zaščito predela rane je pomembno tudi, da blato ostane čim mehkejše. To lahko dosežemo z uporabo sredstev, ki redčijo blato (npr. laktuloza). Poskrbite tudi za prehrano, bogato z vlakninami, in pijte veliko tekočine – najbolje mineralne vode ali nesladkanih zeliščnih čajev.
Analna fistula se ne zaceli sama od sebe in vedno zahteva zdravljenje. Če se analna fistula ne zdravi, je lahko nevarna, zlasti če je prisotna bakterijska okužba. Če se organizem sam ne more upreti povzročiteljem bolezni, obstaja v najslabšem primeru nevarnost zastrupitve krvi (sepse).
Poleg tega bo nezdravljena fistula v anusu še naprej rasla in otežila nadaljnje zdravljenje. V določenih okoliščinah je lahko mišica zapiralka na anusu prizadeta do te mere, da se izgubi nadzor nad blatom. To vodi do fekalne inkontinence.
Simptomi
Analna fistula povzroča različne simptome. Bolečina se pogosto pojavi med odvajanjem blata in pri sedenju. Če je trakt fistule odprt, prizadeti običajno opazijo tudi izločke v analni regiji. Te so vodene, krvave ali gnojne in lahko vsebujejo tudi blato.
Če analno fistulo povzroči analni absces, prizadeti včasih občutijo bolečo oteklino v analnem predelu. Okužba povzroča tudi splošne simptome, kot so povišana telesna temperatura, slabo počutje in utrujenost.
Diagnoza
Med pregledom zdravnik pregleda prizadeto območje in ga previdno pretipa. V nekaterih primerih bo trakt fistule otipal kot trdo vrvico.
Če je na zunanji koži analnega predela vidna odprtina fistule, se običajno sondira trakt fistule. To omogoča zdravniku, da ugotovi, kako poteka fistulni trakt in ali je prehoden. V nekaterih primerih – na primer, če trakta fistule ni mogoče popolnoma sondirati – bo zdravnik uporabil raztopino barvila, da preveri njegovo prehodnost.
Z ultrazvočno sondo, ki jo vstavimo v danko (transrektalna sonografija), lahko odkrijemo potek fistule in morebitnega analnega abscesa.
Če obstaja sum na nekatere sočasne bolezni (kot so tumorji) ali če predhodne preiskave niso dale jasnega izvida, se v redkih primerih opravi slikanje z magnetno resonanco (MRI).
Prognoza
Potek analne fistule je odvisen tudi od njene anatomske lege in od tega, ali se pojavi prvič ali je bila že večkrat zdravljena. Pri pogostih operacijah v analnem predelu obstaja tveganje za poškodbo mišice zapiralke in povzročitev fekalne inkontinence. Tveganje za fekalno inkontinenco je pri starejših ženskah, ki so imele otroke, večje kot pri drugih skupinah ljudi.
Preprečevanje
Za preprečevanje analnih fistul ni posebnih ukrepov. Vendar pa je tveganje za nekatere bolezni in dejavnike, ki spodbujajo analne fistule, mogoče do določene mere zmanjšati.
Za preprečevanje ugodnih dejavnikov so koristni naslednji ukrepi:
- Izogibajte se prekomerni telesni teži. Debelost je med drugim dejavnik tveganja za sladkorno bolezen.
- Za pravilno prebavo poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano z veliko vlakninami, vsak dan svežega sadja in zelenjave ter pijte veliko tekočine (mineralne vode, zeliščnih čajev).
- Poskrbite za dovolj dnevne vadbe. Pretežno sedeče dejavnosti povečajo tveganje za analno fistulo. Stoječe mize in po višini nastavljive mize nudijo možnost spreminjanja položaja med delom.
