Atopija in atopične bolezni

Kratek pregled

  • Atopija – definicija: genetska nagnjenost k alergijam
  • atopične bolezni: npr. alergijsko vnetje nosne sluznice in veznice (kot pri senenem nahodu ali alergiji na živalsko dlako), alergijska astma, nevrodermitis, alergije na hrano, alergijski koprivnica
  • Vzroki: Genske mutacije, ki so dedne
  • Diagnoza: zbiranje anamneze, telesni pregled, alergotestiranje.
  • Zdravljenje atopičnih bolezni: izogibanje sprožilcem (če je mogoče), zdravila proti alergijskim simptomom, po možnosti specifična imunoterapija kot vzročno zdravljenje
  • Preprečevanje atopičnih bolezni: izogibanje kajenju med nosečnostjo in dojenjem, dojenje, po možnosti posebna hrana za dojenčke (korist sporna), brez pretirane higiene itd.

Kaj pomeni atopija?

Atopiki so genetsko dovzetni za alergijsko reakcijo ob stiku z dejansko neškodljivimi snovmi iz okolja (npr. beljakovinami nekaterih cvetnih prahov). Njihov imunski sistem proti njim tvori protitelesa tipa IgE (imunoglobulin E), prizadeti pa razvijejo tipične alergijske simptome.

Ko imunske celice s protitelesi IgE zajamejo sprožilce alergije (alergene) na svoji površini, v odgovor sprostijo snovi, ki spodbujajo vnetje, kot je histamin. Ti nato sprožijo alergijski rinitis in druge simptome alergije.

Kaj so atopične bolezni?

Atopične bolezni se lahko razvijejo na podlagi atopije zaradi različnih okoljskih dejavnikov. Povzemamo jih tudi pod pojmom »atopični krog oblik«. Tipični primeri so:

  • alergijska bronhialna astma: stik z alergenom (kot je cvetni prah, hišni prah) sproži napad astme. Poleg alergijske astme obstaja tudi nealergijska astma, pri kateri napade sprožita na primer telesni napor ali mraz.
  • Nevrodermatitis (atopični ekcem, atopični dermatitis): Ta vnetna kožna bolezen se običajno pojavi v zgodnjem otroštvu. Zanj je značilen kronično ponavljajoč se kožni ekcem, ki močno srbi.
  • alergijska koprivnica (urtikarija): stik z alergenom povzroči močno srbeče izpuščaje in/ali otekanje tkiva (angioedem = Quinckejev edem).

Razlika med atopičnimi in alergijskimi boleznimi

Atopične bolezni so alergijske bolezni, pri katerih so pomembno udeležena protitelesa tipa imunoglobulina E.

Na primer, pri alergijskem kontaktnem dermatitisu (kot je alergija na nikelj) in eksantemu zaradi zdravila alergijske simptome posredujejo limfociti T (podskupina levkocitov) in se pojavijo 12 do 72 ur po stiku z alergenom. Zdravniki to imenujejo alergijska reakcija tipa 4 (pozni tip).

Več o različnih vrstah alergijskih reakcij preberite tukaj.

Kateri so vzroki za atopijo?

Raziskovalcem je uspelo identificirati tudi številna mesta (genske lokuse) na različnih genih, ki, če so spremenjeni (mutirani), povečajo tveganje za seneni nahod, alergijsko astmo & Co. Vendar večina še vedno ni jasna.

Atopija je dedna

Jasno pa je, da je genetska nagnjenost k atopičnim reakcijam dedna.

  • To tveganje se poveča na 40 do 60 odstotkov, če oba starša trpita za atopično boleznijo.
  • Če imata mati in oče isto atopično bolezen, se tveganje za otroka poveča na 60 do 80 odstotkov.

Za primerjavo, otroci, katerih starši nimajo atopične bolezni, imajo do 15-odstotno tveganje, da bodo sami zboleli za takšno boleznijo.

Kateri simptomi kažejo na atopijo?

Obstaja nekaj kožnih simptomov, ki lahko kažejo na atopijo. Te tako imenovane atopijske stigme vključujejo na primer:

  • Hertoghejev znak: stranski del obrvi delno ali popolnoma manjka. Običajno sta prizadeti obe obrvi.
  • Ihtioza rok, stopal: povečana vlečenost kožnih gub na dlaneh in stopalih
  • dvojna guba spodnje veke (guba Dennie-Morgan)
  • suha, krhka, razpokana, luskasta koža (xerosis cutis)
  • bleda, sivo-bela barva obraza in temni kolobarji okoli oči (temna obarvanost kože = svetlina okoli oči)
  • lasna črta, podobna krzneni kapici
  • beli dermografizem: če pogladimo kožo na primer z lopatko ali nohtom, ostane belkasta sled.

Te stigme so znak, ne pa dokaz atopije! Lahko imajo tudi druge vzroke.

Kako lahko diagnosticiramo atopijo ali atopično bolezen?

Med fizičnim pregledom zdravnik išče stigme, ki bi lahko kazale na atopijo (glejte: Simptomi).

Sumljive sprožilce alergijskih simptomov je mogoče razkriti z alergijskimi testi. To so pogosto kožni testi, kot je vbodni test:

Krvni testi lahko zagotovijo tudi jasnost v primeru suma atopije ali atopične bolezni. Če je na primer skupna raven imunoglobulina E povišana, to kaže na alergijsko bolezen. Povišana izmerjena vrednost pa ima lahko tudi druge razloge. Poleg tega je lahko alergija prisotna tudi z normalnim celokupnim IgE.

Več o različnih postopkih testiranja pri sumu na alergijo si lahko preberete v članku Alergijski test.

Kako se zdravi atopija?

Glede same genetske predispozicije se ne da narediti ničesar. Če pa se je atopična bolezen že razvila, naj se prizadeti čim bolj izogibajo sprožilcu.

Alergijske simptome je mogoče nadzorovati z različnimi zdravili (kot so tablete, pršilo za nos itd.):

  • Antihistaminiki oslabijo ali blokirajo učinek histamina – snovi, ki ima pomembno vlogo pri razvoju simptomov alergije.
  • Kortikosteroidi (»kortizon«) delujejo protivnetno. Uporabljajo se na primer pri astmi in hudem senenem nahodu.
  • Stabilizatorji mastocitov zavirajo sproščanje histamina iz tako imenovanih mastocitov. Tako delujejo predvsem kot preventiva pred alergijskimi simptomi.

Vsa omenjena zdravila so usmerjena proti simptomom atopične ali alergijske bolezni. S specifično imunoterapijo (hiposenzibilizacija) pa zdravniki poskušajo priti do korenine alergije:

Alergensko specifična imunoterapija je zelo primerna za zdravljenje alergijskega rinitisa (z ali brez alergijskega konjunktivitisa), na primer senenega nahoda. Njegova učinkovitost je dobro dokazana tudi pri alergijski astmi in alergiji na žuželčji strup.

Takole izgleda preventiva atopije

Atopije same ni mogoče preprečiti. Vendar pa obstaja več stvari, ki jih je mogoče storiti, da preprečimo, da bi se atopična bolezen, kot je seneni nahod ali alergijska astma, dejansko razvila na podlagi genetske predispozicije.

V ta namen naj nosečnice in doječe matere ne kadijo. To zmanjša tveganje za alergije pri otroku. Iz istega razloga naj se (bodoče) matere čim bolj izogibajo pasivnemu kajenju.

Posebna prehrana za dojenčke (HA prehrana) se pogosto uporablja za otroke s povečanim tveganjem za alergije, ki niso (ali ne morejo) biti dovolj dojeni. Vendar korist tega posebnega živila ni dokazana.

Kar se je izkazalo za učinkovito pri preprečevanju alergij, je izogibanje preveliki higieni v otroštvu.

Več o tem in drugih načinih preprečevanja atopičnih ali alergijskih bolezni si lahko preberete v članku Preprečevanje alergij.