Kratek pregled
- Opis: dihalna stiska ali zasoplost; se pojavi akutno ali kronično; včasih v mirovanju, včasih le ob naporu; možni so spremljajoči simptomi, kot so kašelj, palpitacije, bolečine v prsnem košu ali omotica.
- Vzroki: težave z dihanjem, vključno s tujki ali astmo; kardiovaskularne težave, vključno s pljučno hipertenzijo ali miokardnim infarktom; zlomi, poškodbe prsnega koša; nevrološke težave ali psihološki vzroki
- Diagnoza: poslušanje pljuč in srca s stetoskopom; krvni test, test pljučne funkcije; endoskopija pljuč; slikovni postopki: rentgen, računalniška tomografija ali magnetna resonanca.
- Kdaj k zdravniku? Praviloma vedno v primeru dispneje; kratka sapa z bolečino v prsih, modrimi ustnicami, dušenjem ali celo zastojem dihanja so nujni primeri. Takoj pokličite 112 in morebiti nudite prvo pomoč.
- Zdravljenje: odvisno od vzroka, kot so antibiotiki za bakterijske okužbe, kortizon in ekspektoransi za psevdokrup, kortizon in bronhodilatatorji za astmo in KOPB ter kirurgija in drugo za določene vzroke.
- Preventiva: med drugim opustitev kajenja preprečuje kronično dispnejo; ni specifične preventive pred akutnimi vzroki
Kaj je dispneja?
Hitreje kot pacient diha, plitvejši postajajo vdihi – pojavi se zasoplost. Težavi se nato pogosto pridružita zadušitev in strah pred smrtjo, ki jo še poslabšata.
Obrazci: Kako se manifestira dispneja?
Za zdravnike lahko dispnejo natančneje opredelimo na podlagi različnih meril, kot so trajanje ali situacije, v katerih se večinoma pojavlja. Nekaj primerov:
Glede na trajanje kratkega dihanja ločimo akutno in kronično dispnejo. Akutno dispnejo povzroči na primer napad astme, pljučna embolija, srčni infarkt ali napad panike. Kronično dispnejo opazimo na primer pri srčnem popuščanju, KOPB ali pljučni fibrozi.
Če se težko dihanje pojavi že v mirovanju, se to imenuje dispneja v mirovanju. Če nekdo izgubi sapo samo med fizičnim naporom, je to znano kot dispneja pri naporu.
Če je kratka sapa opazna predvsem v ležečem položaju, izboljša pa se med sedenjem ali stanjem, gre za ortopnejo. Pri nekaterih obolelih je še težje: zasoplost jih muči predvsem, ko ležijo na levem boku, manj pa, če ležijo na desnem boku. To se potem imenuje trepopneja.
Protipostavka ortopneje je platypnea, za katero je značilna kratka sapa, ki se pojavi predvsem, ko je bolnik v pokončnem položaju (stoje ali sede).
Včasih že oblika dispneje daje zdravniku namige o osnovnem vzroku. Trepopneja je na primer značilna za različne bolezni srca.
Kaj je mogoče storiti glede tega?
Ko se pojavi dispneja, je najbolje, da takoj obiščete zdravnika. Kratkoročno lahko proti zadihanosti včasih pomagajo naslednji nasveti:
- V primeru akutne zasoplosti se prizadeta oseba usede s pokončnim zgornjim delom telesa in nasloni roke (rahlo pokrčene) na stegna. V tej drži (imenovani »kočijaški sedež«) določene mišice mehansko podpirajo vdih in izdih.
- Za prizadete je priporočljivo, da ostanejo čim bolj mirni ali pa se ponovno umirijo. Zlasti v primeru psihično povzročene dispneje to pogosto pomaga, da se dihanje vrne v normalno stanje.
- Ugodno vpliva tudi hladen, svež zrak. Nenazadnje hladen zrak vsebuje več kisika. To pogosto ublaži dispnejo.
- Za astmatike je priporočljivo, da imajo pršilo za astmo vedno pri roki.
- Bolniki, ki imajo dolgotrajno kronično pljučno bolezen, imajo kisikove jeklenke pogosto doma. Najbolje je, da se o odmerku kisika pogovorite s svojim zdravnikom.
Dispneja: Zdravljenje s strani zdravnika
Zdravljenje dispneje je odvisno od vzroka. Temu primerno se spreminja. Nekaj primerov:
Ljudje z astmo običajno dobijo protivnetne glukokortikoide (»kortizon«) in/ali beta-simpatomimetike (širijo bronhije) za inhalacijo.
V primeru pljučne embolije ljudje pogosto najprej prejmejo pomirjevalo in kisik. Če je potrebno, zdravniki stabilizirajo cirkulacijo. Sprožilec embolije – krvni strdek v pljučni žili – raztopimo z zdravili. Morda ga bo treba odstraniti tudi med operacijo.
Če je za dispnejo odgovorna anemija zaradi pomanjkanja železa, bolnik prejme dodatek železa. V hujših primerih se kri (rdeče krvne celice) daje kot transfuzija.
Če je vzrok za težko dihanje rakavi tumor v predelu prsnega koša, je terapija odvisna od stopnje bolezni. Če je mogoče, se tumor kirurško odstrani. Primerna je lahko tudi kemoterapija in/ali radioterapija.
Vzroki
Možnih je veliko različnih vzrokov za dispnejo. Nekateri od njih so neposredno povezani z zgornjimi ali spodnjimi dihali (npr. vdihani tujek, psevdokrup, astma, KOPB, pljučna embolija). Poleg tega so s kratkim dihanjem povezana tudi različna srčna obolenja in druge bolezni. Tukaj je pregled glavnih vzrokov za dispnejo:
Vzroki v dihalnih poteh
Tujki ali bruhanje: Če tujek "pogoltnemo" in pride v sapnik ali bronhije, pride do akutne dihalne stiske ali celo zadušitve. Enako se zgodi na primer, če bruhanje pride v dihalne poti.
Angioedem (Quinckejev edem): Nenadna oteklina kože in/ali sluznice. V predelu ust in žrela takšna oteklina sproži težko dihanje ali celo dušenje. Angioedem je lahko alergičen, včasih pa ga sprožijo različne bolezni in zdravila.
Psevdokrup: To okužbo dihal, znano tudi kot sindrom krupa, običajno povzročijo virusi (kot so virusi prehlada, gripe ali ošpic). Vključuje otekanje sluznice v zgornjih dihalnih poteh in na izhodu iz grla. Posledice so žvižgajoče dihanje in lajajoč kašelj. V hujših primerih se lahko pojavi tudi dihalna stiska.
Davica (»pravi križ«): Ta bakterijska okužba dihal povzroča tudi otekanje sluznice zgornjih dihalnih poti. Če se bolezen razširi v grlo, je posledica lajajoč kašelj, hripavost in v najslabšem primeru smrtno nevarna dispneja. Zahvaljujoč cepljenju pa je davica v Nemčiji zdaj redka.
Paraliza glasilk: Dvostranska paraliza glasilk je še en možen vzrok za dispnejo. Pojavi se na primer zaradi poškodbe živca, ki je posledica kirurškega posega v predelu grla ali poškodbe živca pri različnih boleznih.
Krč vokalnih frenulumov (spazem glotisa): V tem primeru se mišice grla nenadoma zakrčijo, zožijo glotis in povzročijo težko dihanje. Če je glotis zaradi krča popolnoma zaprt, obstaja akutna življenjska nevarnost. Pojavlja se predvsem pri otrocih. Sprožijo ga dražilne snovi v zraku, ki ga dihamo (kot so nekatera eterična olja).
Bronhialna astma: Ta kronična bolezen dihal je zelo pogosto vzrok za napade težkega dihanja. Med napadom astme se dihalne poti v pljučih začasno zožijo – bodisi zaradi alergenov, kot je cvetni prah (alergijska astma), ali na primer zaradi fizičnega napora, stresa ali mraza (nealergijska astma).
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB): KOPB je tudi razširjena kronična bolezen dihal, povezana z zoženjem dihalnih poti v pljučih. Vendar je to zoženje trajno, za razliko od astme. Glavni vzrok KOPB je kajenje.
Pljučnica: V mnogih primerih poleg simptomov, kot sta vročina in utrujenost, povzroči dispnejo. Pljučnica je pogosto posledica okužbe dihalnih poti in se običajno pozdravi brez večjih zapletov. Pljučnica pa je lahko nevarna za otroke in starejše.
Covid-19: Številni bolniki s covidom se pritožujejo zaradi težav z dihanjem tudi po blagih potekih bolezni. Zdravniki kot vzrok sumijo na patološke spremembe v žilah v pljučih in drobne strdke, ki ovirajo izmenjavo plinov. V hujših primerih opazimo obsežno poškodbo tkiva in preoblikovanje finih krvnih žil v pljučih. Dolgo- ali po covidu lahko spremlja tudi dispneja.
Atelektaza: Atelektaza je izraz, ki ga zdravniki uporabljajo za opis kolapsiranega ("zrušenega") dela pljuč. Odvisno od obsega je dispneja lahko bolj ali manj huda. Atelektaza je lahko prirojena ali posledica bolezni (kot je pnevmotoraks, tumor) ali vdora tujka.
Pljučna fibroza: Pljučna fibroza je, ko se vezivno tkivo v pljučih patološko poveča in nato otrdi in zabrazgotini. Ta progresivni proces vedno bolj poslabša izmenjavo plinov v pljučih. To povzroča težko dihanje, sprva le pri fizičnem naporu, kasneje tudi v mirovanju. Možni sprožilci vključujejo vdihavanje onesnaževal, kronične okužbe, sevanje pljuč in nekatera zdravila.
Plevralni izliv: Pleura (pleura) je dvorezna koža v prsih. Notranja plast (pleura) prekriva pljuča, zunanja plast (pleura) pa prsni koš. Ozka reža med njima (plevralni prostor) je napolnjena z nekaj tekočine. Če se ta količina tekočine poveča zaradi bolezni (na primer v primeru vlažnega plevritisa), se imenuje plevralni izliv. Odvisno od obsega sproži težko dihanje, občutek tiščanja v prsih in dihalne bolečine v prsih.
Pnevmotoraks: Pri pnevmotoraksu je zrak vstopil v prostor v obliki reže med pljuči in poprsnico (plevralni prostor). Nastali simptomi so odvisni od vzroka in obsega te infiltracije zraka. Na primer, pojavi se dispneja, razdražljiv kašelj, zbadajoča in dihalna bolečina v prsih ter modro obarvanje kože in sluznic (cianoza).
Pljučna hipertenzija: Pri pljučni hipertenziji je krvni tlak v pljučih trajno povišan. Odvisno od resnosti to sproži simptome, kot so zasoplost, hitra utrujenost, omedlevica ali zastajanje vode v nogah. Pljučna hipertenzija je samostojna bolezen ali pa je lahko posledica druge bolezni (kot so KOPB, pljučna fibroza, HIV, shistosomiaza, bolezen jeter in druge).
"Voda v pljučih" (pljučni edem): To se nanaša na kopičenje tekočine v pljučih. Vzrok so na primer bolezni srca, toksini (kot je dim), okužbe, vdihavanje tekočine (kot je voda) ali nekatera zdravila. Tipični simptomi pljučnega edema vključujejo dispnejo, kašelj in penast izpljunek.
Tumorji: Ko benigne ali maligne tvorbe tkiva zožijo ali blokirajo dihalne poti, se pojavi tudi dispneja. To se zgodi na primer pri pljučnem raku. Brazgotina po kirurški odstranitvi tumorja lahko tudi zoži dihalne poti in ovira pretok zraka.
Vzroki v srcu
Za dispnejo so lahko odgovorne tudi različne bolezni srca. Ti vključujejo na primer: srčno popuščanje, bolezen srčnih zaklopk, srčni infarkt ali vnetje srčne mišice.
Okvare srčnih zaklopk lahko povzročijo tudi težko dihanje. Če na primer mitralna zaklopka – srčna zaklopka med levim atrijem in levim prekatom – pušča (insuficienca mitralne zaklopke) ali je zožena (stenoza mitralne zaklopke), prizadeti med drugimi simptomi trpijo zaradi kratkega dihanja in kašlja.
Nenadna huda dispneja, občutek tesnobe ali tiščanja v prsih, pa tudi tesnoba ali celo strah pred smrtjo so tipični simptomi srčnega infarkta. Pojavita se tudi slabost in bruhanje, zlasti pri ženskah.
Če se težko dihanje ob naporu, šibkost in vse večja utrujenost pojavljajo skupaj z gripi podobnimi simptomi (prehlad, kašelj, povišana telesna temperatura, glavobol in boleče okončine), je lahko vzrok vnetje srčne mišice (miokarditis).
Drugi vzroki za dispnejo
Obstajajo tudi drugi možni vzroki za dispnejo. Nekaj primerov:
- Anemija: pomanjkanje rdečega krvnega pigmenta hemoglobina, ki je potreben za transport kisika v rdečih krvnih celicah. Zato lahko anemija med drugimi simptomi povzroči težko dihanje, palpitacije, zvonjenje v ušesih, omotico in glavobole. Možni sprožilci anemije so pomanjkanje železa ali vitamina B12.
- Poškodba prsnega koša (travma prsnega koša): Zasoplost se pojavi tudi, na primer, ko so rebra podplutba ali zlomljena.
- Skolioza: pri skoliozi je hrbtenica trajno ukrivljena vstran. V hujših primerih, ko je ukrivljenost huda, to poslabša delovanje pljuč, kar povzroči dispnejo.
- Sarkoidoza: Ta vnetna bolezen je povezana z nastankom nodularnih tkivnih sprememb. Ti potencialno nastanejo kjerkoli v telesu. Zelo pogosto so prizadeta pljuča. To med drugim prepoznamo po suhem kašlju in dispneji, odvisni od napora.
- Živčno-mišične bolezni: Nekatere živčno-mišične bolezni včasih povzročijo tudi dispnejo, ko so prizadete dihalne mišice. Primeri vključujejo otroško paralizo (otroško paralizo), ALS in miastenijo gravis.
- Hiperventilacija: izraz se nanaša na nenavadno globoko in/ali hitro dihanje, povezano z občutkom pomanjkanja zraka. Poleg nekaterih bolezni je pogosto vzrok tudi velik stres in razburjenost. Ženske so prizadete pogosteje kot moški.
- Depresija in anksiozne motnje: V obeh primerih imajo bolniki včasih postopen občutek, da ne morejo dihati.
Psihično povzročeno zasoplost (pri depresiji, hiperventilaciji zaradi stresa, anksioznih motnjah in drugih) imenujemo tudi psihogena dispneja.
Kdaj k zdravniku?
Ne glede na to, ali postopoma ali nenadno, je ljudem z dispnejo vedno priporočljivo, da obiščejo zdravnika. Tudi če se sprva ne pojavijo drugi simptomi, so lahko vzrok za težko dihanje resne bolezni.
Če se pojavijo dodatni simptomi, kot so bolečine v prsnem košu ali modre ustnice in bleda koža, je najbolje takoj poklicati urgentnega zdravnika! Ker so to lahko znaki življenjsko nevarnega vzroka, kot je srčni napad ali pljučna embolija.
Kaj dela zdravnik?
Najprej bo zdravnik postavil posebna vprašanja o zdravstveni anamnezi (anamnezi), na primer:
- Kdaj in kje se je pojavila zasoplost?
- Ali se dispneja pojavi v mirovanju ali samo med telesno aktivnostjo?
- Ali je težko dihanje odvisno od določenih položajev telesa ali ure dneva?
- Ali se je dispneja v zadnjem času poslabšala?
- Kako pogosto se pojavi dispneja?
- Ali obstajajo še kakšni drugi simptomi poleg kratkega dihanja?
- Ali imate znane osnovne bolezni (alergije, srčno popuščanje, sarkoidozo ali druge)?
Po pogovoru z anamnezo sledijo različne preiskave. Pomagajo ugotoviti vzrok in obseg dispneje. Ti pregledi vključujejo:
- Poslušanje pljuč in srca: zdravnik posluša prsni koš s stetoskopom, da na primer zazna sumljive zvoke dihanja. Običajno posluša tudi srce.
- Vrednosti plinov v krvi: med drugim zdravnik s pomočjo pulzne oksimetrije ugotovi, kako nasičena je kri s kisikom.
- Preizkus pljučne funkcije: s pomočjo preiskave pljučne funkcije (kot je spirometrija) lahko zdravnik natančneje oceni funkcionalno stanje pljuč in dihalnih poti. To je zelo dober način za oceno obsega KOPB ali na primer astme.
- Endoskopija pljuč: Z endoskopijo pljuč (bronhoskopijo) si lahko podrobneje ogledamo žrelo, grlo in zgornje bronhije.
- Postopki slikanja: lahko zagotovijo tudi pomembne informacije. Na primer, rentgenski žarki, računalniška tomografija in slikanje z magnetno resonanco lahko odkrijejo vnetje pljuč, pljučno embolijo in tumorje v prsni votlini. Uporabijo se lahko tudi ultrazvočni in nuklearnomedicinski pregledi.
Resnost dispneje je mogoče oceniti z uporabo Borgove lestvice: To naredi bodisi zdravnik (na podlagi opisa bolnika) bodisi bolnik sam z uporabo vprašalnika. Borgova lestvica se giblje od 0 (sploh ni dispneje) do 10 (največja dispneja).
Preprečevanje
Številnih akutnih vzrokov pa po drugi strani ni mogoče posebej preprečiti.
Pogosta vprašanja o dispneji
Kaj je dispneja?
Ko oseba težko dobi dovolj zraka, se to imenuje dispneja. To je medicinski izraz za težko dihanje ali težko dihanje. Vzroki so na primer bolezni srca in pljuč, pomanjkanje kisika, zastrupitve z uhajajočimi plini ali drugimi strupenimi snovmi. Odvisno od resnosti je dispneja lahko blaga, huda ali vztrajna.
Kakšni so simptomi dispneje?
Oteženo dihanje, težko dihanje in občutek pomanjkanja zraka so značilni znaki dispneje. Drugi simptomi vključujejo bolečine v prsih, omotico, potenje in tesnobo. Pri hudi dispneji lahko pride do modrikaste barve ustnic, obraza ali okončin zaradi pomanjkanja kisika.
Kateri so vzroki za dispnejo?
Bolezni srca in ožilja, pljučne bolezni in anemija so pogosti vzroki za dispnejo. Že manjši napor vodi do zasoplosti, včasih pa se to pojavi tudi med fizičnim počitkom. Drugi sprožilci so zastrupitve, pomanjkanje kisika ali debelost, psihološke stresne situacije ali anksiozna in panična stanja. Vzroke mora vedno razjasniti zdravnik.
Je dispneja nevarna?
Kaj lahko storim, če imam dispnejo?
V primeru izrazite dispneje sedite vzravnano, podprite se z rokami ob telesu in poskušajte najti čim bolj miren in enakomeren ritem dihanja. Izogibajte se stresu in fizičnim naporom. Če kratka sapa ne popusti ali se poslabša, takoj poiščite zdravniško pomoč. Dolgoročno pogosto pomagajo hujšanje, dihalne vaje in redna lahka telesna vadba.
Katere so različne vrste dispneje?
Obstaja razlika med akutno in kronično dispnejo. Akutna dispneja se pojavi nenadoma in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Kronična dispneja traja dlje časa in je pogosto povezana z dolgotrajnimi boleznimi, kot sta astma ali KOPB. Druge vrste vključujejo ortopnejo (med ležanjem), paroksizmalno nočno dispnejo (med spanjem) in dispnejo zaradi vadbe (med fizičnim naporom).
Kako naj spite, če imate dispnejo?
Pri dispneji je najbolje, da spite z dvignjenim zgornjim delom telesa. To je še posebej olajšanje pri številnih oblikah srčnega popuščanja, ki so povezane z zadrževanjem vode (edemi) v nogah. Izogibajte se alkoholu in težkim obrokom pred spanjem, saj lahko povečajo težko dihanje.
Kateri zdravnik je odgovoren za dispnejo?
