Visuomotorna funkcija koordinira gibanje telesa in okončin s signali človeškega vida. Motena interakcija med očmi in motoričnim sistemom je temeljni pogoj za skoraj vsako zaporedje dejanj. Na primer, ko vidna oseba poseže po predmetu, njegove roke nadzira vizualni čut v možganov. To usklajevanje vizualnega zaznavanja na eni strani in delovanja gibalnega sistema na drugi strani je sestavni del senzomotorične funkcije, ki zajema prepletenost vseh senzoričnih in motoričnih zmogljivosti pri ljudeh. Za vizuomotorno funkcijo je ključnega pomena oko z roko usklajevanje.
Kaj je vizuomotorična funkcija?
Skozi vizuomotorično funkcijo se gibanje telesa in okončin usklajuje s signali človeškega vida. Pri razvoju zaznavnih sposobnosti otrok je zelo pomembna vizuomotorična zmogljivost. V tem procesu se lahko pojavijo številne možne motnje, ki se pogosto pokažejo šele, ko otroci začnejo šolati in se šolajo učenje bolj ali manj težko. Ti otroci težko usklajujejo vsakodnevne gibe, lahko neustrezno obdelajo različne senzorične dražljaje in pogosto razkrijejo pretirano tesnobo, agresivnost ali pasivnost do drugih ljudi in neposrednega okolja. Otroci lahko trenirajo svoje vizualne motorične sposobnosti, na primer z izboljšanjem svojih sposobnosti v tako imenovanem osnovnem zaznavanju figure. To vključuje prepoznavanje skritih in sekajočih se figur ter njihovo razlikovanje od njihovega ozadja. Pomembno je tudi razviti tako imenovano zaznavno konstantnost pri otrocih. To na primer pomeni, da lahko pri spreminjanju kotov gledanja prepoznamo določene lastnosti katerega koli predmeta nespremenjenega, čeprav se senzorični vtisi v očeh spreminjajo glede na perspektivo. Ta sposobnost je ključnega pomena za zaznavanje geometrijskih oblik ne glede na barvo, velikost in položaj. Kasneje bo otrok lahko tudi na ta način prepoznal črke, tudi če se pojavijo v različnih besedah ali v različnih pisavah ali rokopisu. Poleg tega je zaznavanje prostorskega položaja zelo pomembno za normalno razvitega otroka. S čisto prostorskega vidika se vidi kot središče svojega sveta in začne vse predmete razvrščati glede na njihov položaj v odnosu do njega samega. S tem je tesno povezano zaznavanje prostorskih odnosov dveh ali več predmetov med seboj in z otrokovo lastno osebo. V praksi otrok to sposobnost rabi, na primer pri nanizovanju kroglic. Zaznati in nenehno na novo določiti položaj kroglice glede na vrvico in oba elementa glede na samega sebe. Poleg tega bo otrok razvil svojo oko usklajevanje na neposreden način tukaj.
Funkcija in naloga
V zapleteni telesni koordinaciji otroka, senzoričnih organov, možganov in celotna muskulatura delujeta skupaj. Otroci po svoji naravi želijo te usklajene veščine izvajati z igranjem, plezanjem, športnimi aktivnostmi itd. Nepravilnosti pri tej koordinacijski sposobnosti ali celo nenaklonjenost gibanju so absolutna izjema in jih je običajno mogoče obravnavati zelo kreativno terapevtsko. Številne izboljšave je mogoče doseči na igriv način. Spretnost rok in predvsem pisanje (grafomotorična funkcija) sta med najzahtevnejšimi gibalnimi zaporedji, ki jih lahko obvladamo ljudje. V otroštvo ta dinamični proces (zlasti vizuomotoričnega) je mogoče zelo živo opazovati; od prijemanja otroka do vodenja peresa šolarja. Ta razvoj temelji predvsem na vizualni percepciji, katere osrednji organ je oko. Prepozna vizualne dražljaje in odločno razlikuje, saj lahko razlikuje med bližnjo in daljno, globino in barvo. Njegove vsestranske mišice vedno držijo oko v pravem položaju in zagotavljajo njegovo trajno gibljivost ter potrebno korekcijo vizualne perspektive. V možganov, iz vizualnih vtisov obeh oči nastane konkretna slika. To je odvisno od drugih senzoričnih sistemov, katerih informacije se obdelujejo v možganih. Visuomotorični sistem človeka opremi s sposobnostjo načrtovanja in kombiniranja gibov. Ne glede na to, ali lovijo žogo, posegajo po kozarcu ali izpopolnjujejo zapletena tehnična zaporedja atletskih disciplin, ti gibi vedno sledijo istemu vzorcu. Hkrati vizualni in motorični impulzi različno vplivajo na učenje gibanja. Prav tako vplivajo na to učenje proces v različnih časih. Učenje gibanja z vizualnimi dražljaji poteka večinoma neodvisno od gibalnih mehanizmov in posebnosti. V tem kontekstu motorično učenje začne kasneje in se sčasoma tudi samo povečuje. Ciljno usmerjeni gibi niso sestavljeni iz posameznih delnih gibov, temveč iz večkratnih zaporedij. Vsako gibanje je urejeno zaporedje, na primer več korakov v hoji. To postane še posebej jasno pri športnih gibih. Sestavljeni so iz njihove mehanske izvedbe in hkrati optičnih zaznav. Šprinter ne sme zapustiti proge, če želi zmagati. Biti čim hitrejši mu ni dovolj.
Bolezni in bolezni
Raziskave so pokazale, da možganov je še posebej pomemben za delovanje vizuomotorične funkcije. Če pride do poškodbe v možganov, na primer kot rezultat kap, vizuomotorična aktivnost postane opazno težja. Že naučenega se lahko le težko prikličemo. Ni toliko moteno izvajanje gibalnih zaporedij, temveč obdelava senzoričnih dražljajev. Ta učinek je primerljiv s stanjem pijanosti. Alkohol vpliva predvsem na možganov, zato pijan človek težko ostane na nogah.
