Definicija
Anestezija indukcija je postopek priprave pacienta na anestezijo, umetno povzročeno stanje nezavesti in nebolečnosti. Ti pripravki sledijo določeni shemi. Uvodu anestetika sledi nadaljevanje anestezije, med katerim se to stanje nezavesti ohranja, dokler operacija ni končana in se bolnik lahko zbudi iz anestezijo.
Zahteve
Pomemben predpogoj za nemoteno tek od anestezijo indukcija je razprava anesteziologa o razjasnitvi, ki običajno poteka dan pred operacijo. Tu je pacient obveščen o sami anesteziji kot tudi o možnih neželenih učinkih anestezije. Običajno kri odvzame se tudi bolniku, da pred operacijo preveri različne vrednosti krvi, kot je strjevanje krvi.
A Zdravniški pregled bolnika. Med Zdravniški pregledna primer bolnikova višina, teža, kri tlak in pulz. Poleg tega srce in pljuča poslušajo in ustne votline se pregleda, da se odkrijejo morebitne težave z prezračevanje vnaprej.
Na koncu razgovora lahko anesteziolog predpiše uspavalno tableto, s katero zagotovi, da ima pacient mirno in sproščeno noč. Tablete za spanje se lahko daje tudi zjutraj, da se bolnik pomiri. Te tablete za spanje so običajno tako imenovani benzodiazepini. V tej skupini se pogosto uporabljata midazolam in lorazepam.
Postopek uvajanja anestetika
Nadaljnji potek uvajanja anestetika sledi določenemu urniku na dan operacije v sobi poleg operacijske sobe. Najprej se preveri delovanje opreme, ki se uporablja za uvajanje anestezije. To običajno opravi medicinska sestra z nadaljnjim usposabljanjem iz anestezije.
Nato medicinska sestra vpraša pacientovo ime in datum rojstva. S tem se preveri, ali je bolnik pravi in na primer, ali datotek ni mogoče zmešati. Medicinska sestra poleg osebnih podatkov vpraša tudi, kdaj je bolnik nazadnje kaj pojedel.
Treznost bolnika je pomembna za preprečevanje želodec vsebina vstopi v pljuča med uvajanjem anestezije ali med operacijo. Za uspešno uvedbo anestezije sta zato nujna natančen pregled dokumentov in zaslišanje bolnika. Nato a kri na pacientovo nadlaket se namesti tlačna manšeta, ki meri pacientovo nadlaket krvni tlak, Na manšeto so pritrjene EKG elektrode, ki predstavljajo pacientovo srce ukrepanje, a srčni utrip pritrjen je monitor, ki spremlja pacientov pulz, in naprava, ki meri nasičenost s kisikom v krvi je odrezana na prst.
Naprave so povezane z monitorjem. Vse te vrednosti (krvni tlak, srce delovanje, pulz in nasičenost krvi s kisikom) skupaj imenujemo vitalni znaki in jih med operacijo lahko neprestano opazujemo prek monitorja. Poleg tega a Vena (običajno na podlakti) se predre, da se vzpostavi stalen dostop do pacientovega venskega sistema.
S tem dostopom lahko bolniku med uvajanjem v anestezijo in med operacijo dajemo zdravila in tekočine. Glede na trajanje operacije je nameščen eden ali več teh venskih dostopov. Na koncu vsak bolnik dobi tekočino za pitje, ki služi nevtralizaciji želodec kislina.
To je tako imenovani tri-natrijev citrat (TNC). Zdaj je soba zatemnjena, vrata zaprta in začne se dejanska anestezija. Prvi korak indukcije anestetika je tako imenovana predoksigenacija.
Tu je nad pacientovo masko nameščena maska nos in usta, skozi katero nekaj minut vdihuje čisti kisik. To je pomembno, ker se pacientova pljuča na začetku anestezije za kratek čas ne napolnijo s kisikom. Zdaj anesteziolog daje pacientu prva zdravila skozi venski dostop.
To je močno sredstvo proti bolečinam, tako imenovani opioid. Najpogosteje uporabljena sredstva so fentanil in sufentanil, ki se razlikujeta le po začetku delovanja in trajanju delovanja. Analgetik lahko že povzroči rahlo zaspanost ali omotico. V nekaterih primerih lahko zdravilo povzroči tudi draženje kašlja.
Nato se vbrizga dejanski anestetik, ki vodi do anestezije, torej nezavesti. propofol se pogosto uporablja v ta namen. Zdaj bolnik ne more več samostojno dihati in to prevzame anesteziolog dihanje.
Maska je nameščena čez usta in nos, kot pri predhodni oksigenaciji. Ta je povezan s tlačno vrečko, skozi katero se zrak črpa v pljuča. Če med tako imenovano masko za vrečke ne pride do težav prezračevanje, daje se tretje zdravilo, ki služi odpravi mišične funkcije.
Pokličejo se zdravila, ki preprečujejo napenjanje mišic med operacijo mišične relaksante. Predstavnika te skupine, ki se pogosto uporabljata, imenujemo Atacurium in Rocuronium. Ti dve zdravili, podobno proti bolečinamse razlikujejo tudi po začetku delovanja in trajanju delovanja, zato se človek odloči, katera snov je primernejša glede na vrsto in trajanje operacije.
S preprečevanjem mišične napetosti, mišične relaksante olajšati tako intubacija ki se zgodi v naslednjem koraku in sami operaciji. Med operacijo mora bolnik seveda še naprej prezračevati. V ta namen sta na voljo dve glavni metodi, prezračevanje z uporabo laringealna maska ali prezračevanje s pomočjo cevi.
O laringealna maska je sestavljen iz plastične cevi in napihljivega gumijastega obroča, ki je nameščen okoli Vhod do sapnika. Cev je plastična cev, ki se vstavi v sapnik. Ta postopek se imenuje intubacija.
O Laringealna maska je enostavnejša za uporabo in je tudi nežnejša grlo, medtem ko cev ponuja varnejšo zaščito pred prenosom želodec vsebino v pljuča. Kateri od teh dveh postopkov se uporablja za prezračevanje pacienta, je med drugim odvisno od vrste operacije in trajanja operacije. Potem ko je bolnik uspešno prezračen s pomočjo laringealne maske oz intubacija, se indukcija anestezije zaključi in anestezija nadaljuje, kar vključuje vzdrževanje stanja nezavesti in nebolečnosti (anestezija) med operacijo.
V nujnih primerih lahko indukcija anestezije seveda odstopa od zgoraj omenjene sheme, na primer razlago anesteziologa nato lahko izpustimo in včasih za indukcijo anestezije uporabimo druga zdravila, in sicer tista s hitrejšim začetkom delovanja . Tako kot je začetek anestezije, obstaja tudi konec ali prehodno obdobje, v katerem se bolnik počasi zbudi. Ta postopek ima svoje zaporedje in je podrobno opisan v naslednjem članku: Dovajanje anestetika - zaporedje, trajanje in tveganja
