Benzodiazepin je zdravilo, ki deluje na centralni živčni sistem in deluje anksiolitično in pomirjevalno.
Učinek
Spodbujanje in zaviranje živčnih vlaken in živčnih celic sobiva v CNS. S tem povezane snovi (oddajniki) delujejo tudi vzbujevalno ali zaviralno. Glavni oddajnik zaviralnih živčnih vlaken je GABA (gama-aminobuterna kislina).
Ta snov se veže na določena mesta (GABA receptorji) a živčne celice in s tem zavira njegovo aktivnost. GABA receptorji imajo nato mesto vezanja za benzodiazepine. Ko se benzodiazepin veže na receptor za GABA, se receptor za GABA močneje aktivira in s tem poveča zaviralni učinek GABA. Inhibitorna vlakna delujejo pomirjujoče in lajšajo tesnobo v človeškem telesu, zato lahko benzodiazepin te učinke še poveča. Benzodiazepini so zato znani tudi kot agonisti (ojačevalci) receptorjev GABA.
Aktivne sestavine
V skupini benzodiazepinov je veliko posameznih zdravilnih učinkovin, ki imajo različne učinke in imajo zato različna področja uporabe. Benzodiazepini delujejo bodisi kot pomirjevala (pomirjevala, pomirjevala), anksiolitiki, hipnotiki (induktorji spanja) ali antispazmodiki (antiepileptiki). Pomirjevala so na primer bentazepam ali lopralozam.
Zdravila proti tesnobi vključujejo etizolam ali klotiazepam. Nitrazepam in temazepam se uporabljata kot zdravili za spodbujanje spanja. Klonazolam in klonazepam sta antikonvulzivi.
Nekateri benzodiazepini nimajo samo enega učinka, ampak naredijo več stvari hkrati. diazepam, verjetno najbolj znan benzodiazepin, deluje lajšajoče in pomirjevalno ter antispazmodično. Različne zdravilne učinkovine se močno razlikujejo glede na razpolovni čas, tj. Čas, po katerem ostane v telesu le polovica prvotno danega zdravila. Vsi imajo torej različno dolgo delovanje, učinek pa se lahko zelo razlikuje.
Področja uporabe
Benzodiazepini se pogosto uporabljajo na skoraj vseh področjih, še posebej pa na anestezijo za indukcijo anestezije. Pomirjevalni in anksiolitični učinki tega razreda zdravil se uporabljajo za indukcijo anestezijo. Anksiolitična komponenta benzodiazepinov igra tudi pomembno vlogo pri psihoterapija pri zdravljenju tesnobe in nemira.
Epileptične napade je mogoče razgraditi ali preprečiti zaradi antikonvulzivnega učinka. Benzodiazepini so koristni tudi kot sredstvo za spanje ali nočno spanje. Pri mišičnih krčih mišice sprostijo.
Odmerne oblike
Benzodiazepini so na voljo le na recept. Najpogosteje jih dobimo v obliki tablet. Kot tablete se uporabljajo predvsem kot pomirjevala ali pomagati ljudem zaspati. Benzodiazepini se dajejo intravensko skozi intravensko kanilo ali z injekcijo v bolnišnici, kot priprava na operacijo ali v nujna medicina, na primer v primeru epileptični napad.
Tveganja
Tveganja uporabe benzodiazepina vključujejo neželene učinke, kot so utrujenost, brezvoljnost, glavoboli, mišična oslabelost in zaspanost. Zmanjšata se odzivnost in kognitivne sposobnosti, pri jemanju benzodiazepinov pa ni priporočljiva vožnja vozila ali upravljanje strojev. Poleg tega je dolgotrajna uporaba benzodiazepina tvegana zaradi tveganja za razvoj tolerance.
Toleranca pogosto vodi v odvisnost. Čeprav benzodiazepini niso tako zasvojeni kot na primer barbiturati, je treba o dolgotrajni uporabi skrbno pretehtati in se o njih pogovoriti z zdravnikom. Zasvojenost vodi do odtegnitvenih simptomov, kot so glavoboli, tresenje, nemir in živčnost.
Nazadnje, če so odtegnitveni simptomi zelo močni, krči lahko tudi pojavijo. Zastrupitev z benzodiazepini je posledica nenamerne ali namerne zlorabe zdravila. Nenamerna zloraba, bodisi preveč naenkrat bodisi v kombinaciji z alkoholom, močno poveča učinke benzodiazepinov.
Pojavi se tudi namerna zloraba za samomorilne namene, čeprav benzodiazepini niso primerni za samomor, ker nimajo zaviralnega učinka na dihalni center. Simptomi zastrupitve z benzodiazepini vključujejo izgubo zavesti, slabost in bruhanje. V poznejših fazah zastrupitve bolniki postanejo popolnoma nezavestni, nimajo zaščite refleks in se ne odzivajo na bolečina dražljaje.
Terapevtski ukrepi so namenjeni predvsem varovanju pacientovih dihalnih poti. Ker vse zaščitne refleks neuspeh, prizadeta oseba ne more več kašelj, na primer. Vsako bruhanje preprosto pogoltnete, pride v pljuča in obstaja nevarnost pljučnica.
V kliniki so dihalne poti zavarovane s pomočjo cevi (cevi), ki je potisnjena v sapnik. Kot Prva pomoč ukrep, a stabilen bočni položaj je priporočljivo zavarovati dihanje. Dihalne poti so odprte, bruhanje in izločanje se lahko iz stranskih usmeritev zmanjka usta.
V kliniki sledijo nadaljnji ukrepi, kot je izpiranje želodca ali uporaba zdravil za odvajanje vode (diuretiki). Drug način zdravljenja zastrupitve z benzodiazepini je uporaba protistrupa. Flumazenil je eden takih protistrupov.
Gre za tako imenovani benzodiazepinski antagonist (atenuator), kar pomeni, da snov blokira mesta vezave benzodiazepinov na receptorju GABA. Benzodiazepini potem ne morejo več delovati. Telo zelo hitro razgradi flumazenil.
V primeru zastrupitve z velikimi odmerki benzodiazepina je treba za doseganje uspeha pogosto uporabljati protistrup. Flumazenil ni indiciran pri bolnikih, odvisnih od benzodiazepinov. Če benzodiazepini prenehajo delovati tako nenadoma kot flumazenil, so odtegnitveni simptomi hudi. Uporabo flumazenila kot antagonista benzodiazepina je zato treba uporabljati previdno in se je ne sme jemati, dokler ni jasno, ali bolnik že dolgo jemlje benzodiazepine.
