Jeza: funkcija, naloge, vloga in bolezni

Ni presenetljivo, da je beseda jeza v latinščini "furor", kar pomeni blaznost, strast ali norost. Za njim je nasilno, celo pretirano impulzivno čustvo, ki ga pogosto spremlja močna agresija.

Kaj je jeza?

Ni presenetljivo, da je beseda jeza v latinščini "furor", kar pomeni blaznost, strast ali norost. Jeza je resnejša od preproste jeze ali besa in je tudi ni tako enostavno obvladati. Razlogi so lahko nepomembnost, pripombe, krivica, potlačeni občutki, nepričakovani dogodki ali negotovost, ki jih spremlja občutek nemoči. Občutek jeze je verjetno znan vsem. Kljub temu se različni liki različno odzivajo na situacije, izražanje jeze lahko povzroči bolj ali manj strašne posledice, celo povzroči duševne težave. V večini primerov izbruhi jeze uničijo več, kot povzročijo, saj zaradi čustvenosti lahko tudi vodi ljudem, ki postanejo neobjektivni. To pa lahko hitro škoduje odnosom, bodisi zasebnim bodisi poslovnim. Kolikor bo potem lahko povzročilo obžalovanje, povedano torej ne ostane nepozabljeno in pušča praske, ki se včasih ne zacelijo. Ponovno sprejeti rečeno ni več mogoče. Običajno se tak napad izrazi v popolni izgubi lastnih občutkov. Ta izbruh se imenuje naklonjenost in je usmerjen proti stvarem, ljudem, institucijam in živalim. Jeza ima pogosto zelo specifičen sprožilec, ki pa ni nujno, da je vedno enak samemu izbruhu. Nekdo, ki je zaradi česa dolgo jezen in deluje po znani podobi, da kapljica postopoma napolni sod in povzroči njegovo prelivanje, lahko ob povsem nepomembnem dogodku nenadoma pobesni in izgubi nadzor nad sabo. Najpogosteje izbruh jeze s seboj prinese dejstvo, da je oseba močno vključena tudi v lastno čustvenost.

Funkcija in naloga

Jeza pa je lahko tudi koristna in krepi človekov značaj. Kdor se nauči, da se ne bo vznemirjal, da bo svojo jezo obvladal, uporabil metode za izogibanje napadu ali vsaj za njegovo zmanjšanje, bo navznoter tudi našel pot do harmoničnega ravnovesje. Če želite ublažiti trenutek vznemirjenja in zadržati jezo, si vzeti čas za razmislek, ima vse to večje možnosti, da končno dosežete želeno. Znana sredstva so vaje, ki pomagajo umiriti jezo. Štetje do deset, izhod iz sobe, globok vdih so le nekateri od načinov, ki jih je mogoče uporabiti, ne da bi morali jezo pogoltniti. Pomembno je še, da oseba, na katero je jeza usmerjena, tudi spozna, da je sprožila jezo. Tisti, ki se pogosto jezijo, lahko čustva poskušajo zabeležiti v pisni obliki. Na ta način je sprožilec bolje prepoznan, misli se razjasnijo in dogodek se strukturirano predvaja, dokler ne zaduši čustev. Prav tako je koristno, da se vedno zavedate, kaj čuti oseba, na katero je usmerjena jeza, torej da se postavite na njeno mesto. Dejanja je nato mogoče bolje razumeti, če so smiselna tudi v odnosu do samega sebe. Končno ostaja alternativa noč prespati na vsem. Takoj, ko čustva zavrejo, umik ni slaba ideja. Naslednje jutro prinese bolj umirjenost, težave se prepoznajo jasneje in jih je nato mogoče obravnavati bolj objektivno. Kljub temu je jeza tudi sredstvo za doseganje sprememb in spodbuda za premagovanje težav. Prisili človeka, da razume probleme in potrebo po iskanju Rešitve. S tem se začne ustvarjalni proces, zato jeza postane tudi produktivna. Običajno izbruh jeze poteka le v določenih situacijah, ki običajno nastanejo Rešitve potrebno. Z izkazovanjem jeze je mogoče najti način kreativne rešitve za boljše upravljanje in upanje, da spremenimo pogoje. Prav tako se bo oseba veliko naučila o sebi pri izgubi nadzora, prepoznala, kdaj se jeza pojavi, kaj jo sproži in kako jo obvladati.

Bolezni in bolezni

Jeza pa lahko postane tudi patološka, ​​saj je izbruh takšne intenzivnosti, da povzroči psihološka nihanja ter fizične in duševne težave. Trajna jeza je znak nekaterih kliničnih slik, ki vplivajo na celotno psiho. V psihologiji pogost občutek jeze pojasnjujejo zlasti z imitacijo: jeza se pojavi zaradi naučenega vedenja, pri čemer tu govorimo o vedenjskem vzorcu, ki ga oblikujejo določene izkušnje ali pa je tudi kopiran iz vzornikov. Če se jeza pojavlja prepogosto, osebo imenujejo kolerik. Takšna neomejena čustva pogosto vodi duševno do depresija, tesnoba, sovraštvo do ljudi ali splošna sovražnost; fizično pa do srce napadi in visok krvni tlak. Takšni vzorci bolezni preprečujejo, da bi človek mirno pristopal k življenju in se počutil soočen s situacijami, ki jih lahko obvlada. V zvezi s tem je priporočljivo obiskati psihologa in se posvetovati.