Kratek pregled
- Opis: Rdečkasto-modrikaste, srbeče in boleče kožne lezije, ki jih povzroča hladno in vlažno podnebje. Najpogosteje se pojavljajo na prstih na nogah in nogah ter rokah in ušesih.
- Vzroki: Ozebline nastanejo, ko mraz povzroči krčenje krvnih žil, kar povzroči nezadostno prekrvavitev tkiv.
- Zdravljenje: Ozebline se običajno pozdravijo same od sebe, vendar je glede na resnost priporočljiva uporaba vazodilatatorjev in hranilnih mazil. Toplota (npr. topla oblačila) podpira proces celjenja.
- Potek: V večini primerov so ozebline neškodljive in se pozdravijo same od sebe v nekaj tednih. Možni pa so zapleti, kot so bolečina, brazgotinjenje in okužba, ki lahko trajajo veliko dlje.
- Simptomi: Koža je otekla, rdečkaste do modrikaste barve (pike). Koža srbi, peče in boli. V nekaterih primerih se na koži pojavijo mehurji, redkeje razjede.
- Diagnoza: Pogovor z zdravnikom, pregled kože glede sprememb, kot so otekline, razbarvanje, deformacije in poškodbe.
- Preventiva: topla oblačila, zadostna telesna aktivnost, opustitev alkohola in kajenja.
Kaj so chilblains?
Ozebline se pojavijo že pri temperaturah okoli ledišča, na primer med zimskimi športi.
Ozebline so posledica motenj krvnega obtoka. Za ozebline so zato posebej občutljivi deli telesa s šibkejšo prekrvavitvijo, kot so roke in noge, še posebej prsti na rokah in nogah. Pogovorno se prehladom rečejo tudi »zimski prsti na nogah«. Vendar pa ozebline pogosto prizadenejo tudi obraz, ušesa in nos, pa tudi pete, stegna in spodnji del nog.
Ločimo tudi ozebline, ki nastanejo akutno, kratek čas ali nekaj ur po izpostavitvi mrazu, in ozebline, ki nastanejo kronično, ko je telo večkrat izpostavljeno mrazu.
Ozebline niso ozebline, pri katerih se v tkivih tvorijo ledeni kristali in so običajno nenevarne.
Kako nastanejo ozebline?
Pogosto ni določljivega vzroka, zakaj so nekateri ljudje nagnjeni k ozeblinam. Vendar pa je možno, da se prehladi pojavijo zaradi drugih pogojev. Znano je na primer, da se mrzlica pojavi kot posledica avtoimunske bolezni eritematozni lupus. Poleg tega se mrzlica pojavi v povezavi z nevrološkimi motnjami, kot je Aicardi-Goutièresov sindrom (ABS), redka dedna možganska bolezen.
Študije tudi kažejo, da se pri nekaterih ljudeh med okužbo s SARS-CoV-2 ali po njej pojavijo kožne spremembe, podobne ozeblinam (tako imenovani »COVID prsti na nogah« ali »korona prsti na nogah«). Vendar nadaljnje preiskave še niso pokazale, kakšne so korelacije tukaj.
Kateri so dejavniki tveganja?
Poleg mraza nastanek ozeblin spodbujata visoka vlažnost in veter. Ljudje, ki preživijo več časa na prostem (npr. jahajo konje, kolesarijo ali motocikle), imajo torej večjo verjetnost, da jih bodo prizadele mrzlice. Tisti, ki se takrat ne zaščitijo dovolj pred vlažnim, mrzlim vremenom (npr. z rokavicami ali kapo) ali nosijo preozka oblačila (npr. pretesne čevlje), dodatno pospešujejo nastanek ozeblin.
Kaj lahko storimo proti ozeblinam?
V večini primerov se prehladi pozdravijo sami. Glede na resnost pa je priporočljiva uporaba vazodilatatorjev in negovalnih mazil, ki jih predpiše zdravnik. Poleg tega toplota podpira proces celjenja. Prizadeti pa se prehladu raje izogibajo.
toplota
Običajno ozebline znova izginejo same od sebe v nekaj tednih. Toplota je zanesljivo sredstvo za lajšanje simptomov in preprečevanje nadaljnjih prehladov. Ob prvih znakih ozebline je najbolje prizadeto mesto takoj ogreti.
Na primer, položite tople, suhe roke na prehlad ali po njem sperite mlačno vodo. Izogibajte se vroči vodi ali neposrednemu stiku z vročim grelcem. To bo dodatno poškodovalo že prizadete predele kože.
Proti ozeblinam pomagajo tudi topla oblačila, kot so rokavice, debele nogavice, naušniki ali odeja. Pri ozeblinah se priporočajo tudi grelni čaji in juhe. Telo segrejejo od znotraj. Dokler se ozebline ne zacelijo, je najbolje, da se čim bolj izogibate mrazu.
Vaja
Vadba pomaga tudi pri spodbujanju krvnega pretoka v žilah. Posebej primerni so vzdržljivostni športi: pohodništvo, dolgi sprehodi, plavanje ali kolesarjenje ne samo izboljšajo prekrvavitev, ampak tudi krepijo imunski sistem.
Domača sredstva
Učinkovitost domačih zdravil za ohlajanje še ni dovolj dokazana. Na splošno je priporočljivo, da v svojo dnevno rutino vključite izmenično prhanje, knajpanje in več gibanja, da pospešite krvni obtok. Mazila z izvlečki ognjiča ali lanolina negujejo kožo.
Nekateri ljudje za lajšanje prehladov prisegajo na domača zdravila, kot so kopeli iz hrastovega lubja in preslice, zdravilne glinene obloge ali vtiranje z oljem čajevca.
Domača zdravila imajo svoje omejitve. Če simptomi trajajo dlje časa, se ne izboljšajo ali se celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.
Drugi ukrepi
Kdaj k zdravniku?
V večini primerov so ozebline neškodljive in jih ni treba zdraviti pri zdravniku. Če ni dodatnih težav ali hudih bolečin, se ozebline pozdravijo same.
V hujših primerih pa se na prizadetih predelih kože razvijejo vnetne rane. Da bi se izognili nadaljnjim zapletom, kot so okužbe ali razjede, se v teh primerih takoj posvetujte z zdravnikom. Če se vam zaradi mraza večkrat pojavljajo otekline, je priporočljiv tudi obisk zdravnika. To je zato, ker je možno, da se tkiva sčasoma poškodujejo ali da imate bolezen, ki spodbuja ohlajanje (npr. avtoimunska bolezen, kot je eritematozni lupus). Če se mrzlica širi ali se zdravi dlje kot dva tedna, je prav tako priporočljivo obiskati zdravnika.
V hujših primerih zdravnik zdravi ohlajanje z vazodilatatorji (npr. kalcijevimi antagonisti, kot sta nifedipin ali diltiazem). Vendar pa učinkovitost tega še ni bila ustrezno raziskana.
Če je za motnje krvnega obtoka odgovorna osnovna bolezen, kot je arterioskleroza (»otrdelost arterij«), jo zdravnik zdravi in priporoči ukrepe za spodbujanje krvnega obtoka (npr. več gibanja, izmenično prhanje). Včasih predpiše antikoagulante, kot je acetilsalicilna kislina v majhnih odmerkih (npr. 100 mg na dan), ki jih bolnik jemlje trajno.
Pomembno je, da hodite na kontrolne preglede, dokler se prehladi popolnoma ne pozdravijo, da zmanjšate tveganje zapletov.
Kako dolgo imate ozebline?
Na splošno prehladi niso nevarni. Srbeče, boleče otekline običajno izginejo same od sebe v enem do dveh tednih (največ šest tednov). Če pa so občutljivi deli telesa večkrat izpostavljeni mrazu brez zaščite, se lahko razvijejo kronične otekline, ki povzročijo ponavljajoče se simptome tudi leta pozneje.
Ozebline obvezno pregledajte pri zdravniku, še posebej, če so se že večkrat pojavile!
Kako izgledajo prehladi?
Ozebline so na začetku običajno videti rdečkaste ali modrikaste barve. Kasneje so prizadeti predeli kože pogosto otečeni in boleči. Koža je hladna in vlažna (testasta). Pri segrevanju mraz običajno srbi in peče. Včasih mravljinči in je kosmat. Prizadeti posamezniki pogosto poročajo o neugodju na prizadetem območju, na primer o občutku, kot da "mravljinci hodijo" po koži.
Koža je običajno tudi izbočena v obliki izbokline, rahlo izbočena navzgor in boleče reagira na pritisk. Včasih na koži nastanejo mehurji. V hujših primerih je možen tudi nastanek razjed, ki segajo v podkožno maščobno tkivo. Če se ozebline ne zacelijo pravilno, ostanejo brazgotine.
Kje se pogosto pojavijo ozebline?
Kako zdravnik diagnosticira ohlajanje?
Če prizadeta oseba opazi boleče ali nenavadne kožne spremembe, je prvi stik s splošnim zdravnikom. Po potrebi in na dodatne preiskave bo bolnika napotil k dermatologu.
Pogovor z zdravnikom
Pred pregledom kože zdravnik opravi natančen pogovor s prizadeto osebo (anamnezo). Pri anamneznem razgovoru sprašuje na primer o tem, kdaj so se kožne spremembe pojavile, ali so nastale nenadoma ali so se razvijale dlje časa in ali so se pojavile že večkrat.
Poleg tega vas bo vprašal o morebitnih sprožilcih, na primer, ali ste bili dlje časa zunaj na mrazu ali imate druge bolezni (npr. eritematozni lupus, arteriosklerozo).
Zdravniški pregled
Zdravnik nato pregleda kožo glede vidnih nepravilnosti (npr. deformacije, poškodbe, otekline, razbarvanje). Pri tem natančno pregleda kožo (npr. s posebno lupo za kožo ali mikroskopom) in jo po potrebi pretipa.
Največkrat zdravnik na podlagi opisanih simptomov in telesnega pregleda precej hitro prepozna, ali gre za ozebline.
Če simptomi kažejo na drugo bolezen, je treba opraviti dodatne preiskave, da bi ugotovili osnovno težavo (npr. preiskave krvi).
Kako preprečiti ozebline?
Najboljša zaščita pred ozeblinami je izogibanje mrazu. Telo zaščitite s toplimi oblačili (npr. rokavicami, kapo, nogavicami), ki ne tiščijo. V hladnem in vlažnem vremenu uporabljajte nepremočljiva in zračna oblačila.
Kar zadeva oblačila, poskrbite, da boste dobro pokrili glavo. Tu telo oddaja največ toplote. Izogibajte se pretesnim čevljem ali rokavicam. Prekinejo dotok krvi v žilah in bolj verjetno povzročijo ozebline. Omejujoče zapestnice, nogavice ali pasovi prav tako zavirajo pretok krvi.
Prav tako se vzdržite alkohola in kajenja. Obe snovi poškodujeta krvne žile in negativno vplivata na vaš imunski sistem.
Po zdravljenju ozeblin je priporočljivo, da predpoškodovane predele kože še naprej negujete s kremami, da bo poškodba kože v mejah. V mokrem in mrzlem vremenu je kožo obraza najbolje zaščititi z gosto maščobno ali hladno kremo. Posvetujte se z zdravnikom ali farmacevtom, katere kreme so primerne za vas, saj lahko nekatere dražijo kožo.
