Kaj je priprava na operacijo?
Priprava na operacijo vključuje različne ukrepe, ki jih morata zdravnik in bolnik izvesti pred operativnim posegom. Predvsem to vključuje informativni pogovor o posegu ter pravilih glede prehrane in zdravil. Odvisno od vrste operacije so morda potrebni nadaljnji koraki, npr
- Čiščenje črevesja s pitjem posebnih tekočin
- Depilacija kirurškega področja
- Označevanje kirurškega področja na telesu (npr. za povečanje prsi)
- Stabilizacija bolnikovega stanja, na primer z dajanjem infuzij (običajno pri nujnih posegih)
Zdravnik in negovalno osebje posamezne korake v pripravi na operacijo skrbno dokumentirata v bolnikovo zdravstveno dokumentacijo. S tem zagotovimo, da nobena pomembna točka ni pozabljena.
Priprava na operacijo: Kaj se zgodi med posvetovanjem pred operacijo?
Med posvetovanjem pred operacijo se pacient seznani s posegom in tveganji operacije. Te informacije bi morale pacientu omogočiti, da se informirano odloči za ali proti operaciji. Da zagotovimo, da laik ni pod pritiskom, da sprejme to odločitev v kratkem času, informacije ne smejo biti posredovane "na operacijski mizi". V primeru bolnišničnega zdravljenja, na primer, mora pogovor o privolitvi po obveščenosti potekati vsaj dan prej.
V idealnem primeru, zlasti v primeru težkih posegov, bi morala razprava o informacijah pacienta potekati že ob načrtovanju operacije. Pacient od zdravnika pogosto dobi informativni list, na katerem so posamezne točke zapisane v pisni obliki.
Anesteziološki posvet
Poleg posveta s kirurgom bo bolnika pred operacijo obiskal tudi anesteziolog. Anestezist bo bolniku razložil postopek in vrsto anestezije ter razložil alternative. Pacienta seznani tudi s tipičnimi tveganji, povezanimi z anestezijo, in ga ponovno povpraša o prejšnjih boleznih in zdravilih. Tako lahko oceni morebitne posamezne dejavnike tveganja in ustrezno načrtuje anestezijo.
Priprava na operacijo: o čem moram obvestiti zdravnika?
Različne bolezni ali stanja lahko povečajo tveganje za zaplete med operacijo – včasih do te mere, da je treba poseg preklicati. Zato morate zdravnika obvestiti o morebitnih sočasnih boleznih, kot je npr
- Vročina (trenutna ali nedavna)
- Astma ali kronični bronhitis
- Nagnjenost k kratkemu dihanju (dispneja)
- Visok krvni tlak
- Srčni krči ali palpitacije
- nepravilen utrip
- Krvni strdki ali znane žilne zožitve
- Alergije na materiale ali zdravila (npr. lateks ali penicilin)
- Prejšnji zapleti s prejšnjimi posegi
Nenaden blažji prehlad po drugi strani ni težava, sploh pri sicer zdravih bolnikih. Če je prehlad hujši ali se pred operacijo nenadoma poslabša, lahko operacijo odložimo. V večini primerov pa je operacija danes kljub prehladu možna.
Priprava na operacijo: Kaj se pregleda vnaprej?
Priprava na operacijo vključuje celovito diagnostiko, zlasti pri težjih posegih. Kaj natančno je treba pojasniti vnaprej, je odvisno od vrste posega in bolnikovega individualnega tveganja:
- Fizični pregled (za vsakega bolnika)
- EKG (za bolnike z velikim tveganjem za težave s srcem ali obstoječo srčno boleznijo)
- Rentgen prsnega koša
- Test pljučne funkcije (za bolnike z že obstoječimi boleznimi dihal in pljuč)
V okviru predoperativne priprave določimo tudi pomembne krvne vrednosti. Ti vključujejo krvno sliko, elektrolite, krvni sladkor, vrednosti ledvic in jeter. Pri večjih operacijah se določi tudi krvna skupina, da lahko bolnik po potrebi dobi ustrezne rezerve krvi.
Priprava na operacijo: zdravila
Na dan operacije ne smete jemati peroralnih zdravil za sladkorno bolezen, na primer metformina! Diabetiki si lahko namesto tega sami injicirajo insulin, odvisno od izmerjene ravni sladkorja v krvi.
Obstajajo pa tudi zdravila, ki jih lahko dan pred operacijo vzamemo brez težav. Zdravnik vam bo natančno povedal, kaj so to v vašem primeru (npr. zaviralci adrenergičnih receptorjev beta) in v kakšnem odmerku jih morate jemati. Zelo pomembno je, da vestno upoštevate zdravnikova navodila! To bo pomagalo zmanjšati tveganje zapletov med operacijo.
Antibiotiki pred operacijo
Da bi zmanjšali tveganje za okužbo rane, zdravnik v nekaterih primerih neposredno pred operacijo preko venskega dostopa aplicira antibiotike. To je znano kot antibiotična profilaksa. Kdaj je potrebna, je odvisno od vrste operacije, stanja rane in bolnikovih individualnih dejavnikov tveganja. Na primer, antibiotik se pogosto daje vnaprej za naslednje operacije:
- ortopedske ali travmatološke operacije (zlomi kosti, zamenjava sklepov itd.)
- »nečiste« operacije (odpiranje abscesov, operacije po poškodbah stene črevesja, odstranitev tujkov itd.)
- Operacije po travmi
- Operacije, pri katerih se uporablja tujek (npr. žilne proteze)
Premedikacija: kaj pravzaprav je?
Premedikacija je dajanje pomirjeval pred operacijo. Pacient na primer 30 do 60 minut pred operacijo dobi pomirjevalno tableto za lajšanje tesnobe. Če je pacient zelo zaskrbljen zaradi operacije, mu lahko zdravnik večer pred posegom da pomirjevalo, da lahko bolje spi in je pred posegom bolj sproščen. V primeru ambulantnega posega ne pozabite, da lahko pomirjevala pred posegom poslabšajo vašo sposobnost vožnje! Zato vnaprej organizirajte nekoga, da pride po vas.
Priprava na operacijo: Kaj moram prinesti s seboj?
Na obisk pri operaciji morate prinesti naslednje:
- napotnico
- Osebna zdravila
- Pripomočki (npr. očala ali slušni aparati)
- Ugotovitve preliminarnih pregledov in zdravniška pisma
- Kontaktni podatki sorodnikov (ime, naslov, telefonska številka)
Priprava na operacijo: Kaj pomeni "post"?
Ko vam zdravnik naroči, da ostanete trezni, ne misli le, da pred operacijo ne smete piti alkohola. Prej gre za pomembna pravila glede prehrane. Vsaj šest ur pred operacijo ne smete jesti ničesar. Mleko in druge motne tekočine se prav tako štejejo za hrano, zato jih ne smete uživati.
Prav tako ni dovoljeno žvečenje žvečilnega gumija in sesanje sladkarij. Če niste prepričani, kaj smete jesti pred operacijo, vedno predhodno povprašajte zdravnika ali negovalno osebje. V nasprotnem primeru bo morda treba operacijo odložiti.
Urgentni bolniki seveda niso nujno trezni pred operacijo. To seveda ne pomeni, da ne bo opravljena reševalna operacija. Vendar prinaša večje tveganje za pacienta: anestetik, ki se uporablja med splošno anestezijo, ne izključi samo občutka bolečine, temveč tudi zaščitne reflekse, na primer refleks kašlja. To lahko povzroči vrnitev želodčne vsebine v grlo in nato vdihavanje – zdravniki temu pravijo aspiracija.
Za vas kot pacienta pri načrtovanih operacijah torej velja: Če ste pred operacijo pomotoma jedli, obvestite negovalno osebje ali zdravnika!
Kajenje pred operacijo?
Bolj ko boste vestno upoštevali pravila priprave na operacijo, lažje in manj tvegano bo za vas in za zdravnika.
