Kratek pregled
- Kaj je melioidoza? Melioidoza je bakterijska bolezen, ki se pojavlja predvsem v tropskih in subtropskih regijah. Zdravniki jo imenujejo tudi psevdosaje ali Whitmorova bolezen. Za Evropejce je pomembna kot potovalna in tropska bolezen.
- Simptomi: Glede na potek bolezni se klinična slika giblje od popolne odsotnosti simptomov do življenjsko nevarne zastrupitve krvi. Prvi znaki so običajno povišana telesna temperatura, okužbe kože z nastankom zatrdlin in/ali težave s pljuči.
- Vzroki: okužba z bakterijo Burkholderia pseudomallei
- Diagnostika: odkrivanje povzročitelja (na kožnih ranah, sluznicah, krvi ali urinu), odkrivanje protiteles v krvi, računalniška tomografija ali magnetna resonanca za odkrivanje abscesov v notranjih organih.
- Zdravljenje: Antibiotiki več tednov ali mesecev, kirurška odstranitev abscesov
- Preventiva: Splošni higienski ukrepi, zdravljenje kožnih ran, cepljenje ni možno
Kaj je melioidoza?
Izraz psevdosaje se nanaša na podobnost s smrkavostjo, boleznijo kopitarjev, ki jo povzroča bakterija Burkholderia mallei.
Porazdelitev in pogostnost
Melioidoza se v Evropi pojavlja le v izjemnih primerih. Večinoma se v tropskih in subtropskih območjih okužijo popotniki in uvozijo povzročitelja. Glavna območja razširjenosti so jugovzhodna Azija (zlasti Tajska), Singapur in severna Avstralija. Bakterijo so občasno odkrili tudi v Indiji, na Kitajskem, Tajvanu, v Severni in Južni Ameriki.
Poleg ljudi z melioidozo zbolijo tudi domače in divje živali ter glodalci, zato bolezen uvrščamo med zoonoze. To so bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka (in obratno).
Kakšni so simptomi melioidoze?
Simptomi, ki se pojavijo, se razlikujejo od osebe do osebe. Razpon simptomov sega od popolne asimptomatske do življenjsko nevarne zastrupitve krvi.
Simptomi akutne melioidoze
Koža: Če povzročitelj prodre v kožo skozi majhne rane, se na tem mestu v nekaj dneh pojavi lokalizirana, gnojna okužba kože, nastane pa tudi majhna kožna bulica. Povečajo se bezgavke v bližini mesta okužbe. Prizadeti imajo vročino in se počutijo slabo. Pri nekaterih bolnikih se okužba kože razvije v »generalizirano obliko«, ki prizadene celotno telo in je lahko smrtno nevarna.
Znaki okužbe pljuč so
- povišana telesna temperatura
- Produktivni kašelj z deloma krvavim izpljunkom
- Hitro dihanje
Generalizirana oblika: Generalizirana melioidoza je najhujša oblika bolezni. Razvija se iz kožnih in pljučnih oblik. Bakterije vstopijo v krvni obtok in se razširijo po celem telesu. Zdravniki to imenujejo zastrupitev krvi ali sepsa, ki je pri bolnikih z melioidozo kljub zdravljenju pogosto usodna.
Kot obrambna reakcija telesa na bakterije nastanejo abscesi v pljučih, jetrih in vranici, v urogenitalnem traktu, v maščobnem tkivu in v sklepih.
Simptomi kronične melioidoze
Možni simptomi so
- povišana telesna temperatura
- nočno potenje
- izguba teže
- bolečine in bolečine
Vzrok in dejavniki tveganja
Vzrok melioidoze je okužba z bakterijo Burkholderia pseudomallei. Pojavlja se na ogroženih območjih v mokri zemlji, blatu, ribnikih in riževih poljih in je izjemno odporen: patogen preživi več mesecev na vlažnih mestih.
Če bakterija vstopi v telo, lahko povzroči resno škodo. To povzročajo toksini (eksotoksini) in encimi (nekrotizirajoča proteaza), ki jih proizvaja sama bakterija. Slednji so sprožilci abscesov, ki se potencialno lahko oblikujejo v vseh organih.
Kako pride do okužbe?
Prenos s človeka na človeka je možen, vendar je opisan le v posameznih primerih. Enako velja za okužene živali: domače in divje živali ter glodalci so možni, a redki prenašalci v tesnem stiku s človekom.
Dejavniki tveganja
Glavni dejavnik tveganja za melioidozo je potovanje na območja, kjer je patogen zelo razširjen, zlasti v jugovzhodno Azijo in severno Avstralijo.
Posebej ogroženi so tudi ljudje, ki pridejo v stik s povzročiteljem iz poklicnih razlogov. Sem spadajo veterinarji, osebje v klavnicah in zaposleni v laboratorijih.
Kaj dela zdravnik?
Diagnoza melioidoze je pogosto težavna, saj bolezen pogosto izbruhne šele tedne, mesece ali celo leta po bivanju na rizičnem območju.
Odkrivanje patogena
Odkrivanje protiteles
Za potrditev diagnoze se opravi nadaljnji test: zdravnik preveri, ali so v krvi protitelesa proti povzročitelju bolezni. Ti dokazujejo, da je že prišlo do okužbe z Burkholderia pseudomallei.
Nadaljnji pregledi
Za odkrivanje abscesov v telesu zdravnik običajno opravi dodatne preiskave. Za to je primerna računalniška tomografija (CT) prsnega koša, trebuha in medenice ter magnetna resonanca (MRI) glave.
Kako se zdravi melioidoza?
Zdravila
Antibiotiki so zdravila izbora za zdravljenje melioidoze: V prvih dveh do osmih tednih zdravljenja (začetno zdravljenje) bolnik prejema učinkovini ceftazidim ali meropenem po veni. Nato zdravnik za nadaljnjih tri do šest mesecev predpiše antibiotike, ki jih bolnik jemlje peroralno (npr. v obliki tablet). Primerne učinkovine so trimetoprim/sulfametoksazol, doksiciklin ali amoksicilin/klavulanska kislina. Zdravniki to drugo fazo zdravljenja imenujejo eradikacijska terapija.
Kljub zdravljenju vročina pri melioidozi običajno izgine šele po povprečno devetih dneh!
Surgery
Potek bolezni in prognoza
V večini primerov (90 odstotkov) je melioidoza akutna, v 10 odstotkih pa kronična.
Akutna melioidoza je smrtno nevarna. Če bakterija vstopi v krvni obtok, pride do zastrupitve krvi (sepse), ki je v 24 odstotkih primerov smrtna v 48 do 40 urah, če je ne zdravimo. Še posebej so ogroženi ljudje z že obstoječimi boleznimi, kot so diabetiki, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom ali kronično bolni. Ob ustreznem zdravljenju z antibiotiki preživi več kot 90 odstotkov bolnikov.
Preprečevanje
Možnosti preprečevanja melioidoze so omejene na splošne higienske ukrepe. Ni cepljenja.
Ker je povzročitelj močno razširjen v vodi in zemlji, morajo biti potniki na rizičnih območjih pozorni na osebno higieno in higiensko pripravo hrane. Pomembno je tudi skrbno čiščenje in razkuževanje kožnih ran.
