Zlom metatarzalne kosti: opis
Zlomi metatarzalne kosti predstavljajo približno tretjino vseh zlomov stopala in večinoma prizadenejo športnike. Najpogosteje se zlomi peta metatarzalna kost. Zdravniki to vrsto metatarzalnih zlomov imenujejo Jonesov zlom – po kirurgu Sir Robertu Jonesu (1857 do 1933). Poškodba pogosto prizadene več metatarzalnih kosti.
Pet metatarzalnih kosti
Metatarzalne kosti so sistematično oštevilčene od znotraj navzven (metatarsalia I do V):
Prva metatarzalna kost (Os metatarsale I) je povezana s palcem na nogi. Je krajša, širša in gibljivejša od svojih sosedov in v normalnih razmerah nosi približno polovico telesne teže. Če je zlomljena prva metatarzalna kost, je bila sila običajno tako velika, da je poškodovano tudi okoliško mehko tkivo. Poleg tega zlom običajno prizadene tudi druge metatarzalne kosti – izoliran zlom metatarzalne kosti je redek.
Srednje metatarzalne kosti (metatarzalne kosti II do IV) so še posebej odgovorne za prenos sile med hojo.
Dolga fibularna mišica (musculus fibularis longus) se pripenja na peto metatarzalno kost. Ta služi za premikanje metatarzalne kosti v smeri podplata.
Lisfrancov sklep tvori mejo med tarzusom in metatarzusom. Je del vzdolžnega in prečnega stopalnega loka, zato je izpostavljena velikim dinamičnim in statičnim obremenitvam.
Zlom metatarzalne kosti: simptomi
Tipični simptomi zloma metatarzalne kosti so bolečine v predelu metatarzalne kosti. Natančna lokacija bolečine je odvisna od vrste zloma. V primeru Jonesovega zloma, na primer, se bolečina običajno pojavi centralno v predelu stranskega roba stopala. Bolečino zaradi pritiska lahko čutimo tudi nad prizadeto metatarzalno kostjo.
Zaradi bolečine zlomljeno stopalo težko prenese težo. Otekel je tudi v metatarzalnem predelu. Pogosto nastane hematom (modrica) v srednjem delu stopala, ki se pogosto razširi na prste. Včasih je vzdolžni stopalni lok sploščen in pogosto pride do nepravilne obremenitve pri kotaljenju. Pozor: če je gleženj zlomljen, se lahko pojavijo podobni simptomi.
Če se pojavijo takšni simptomi, je priporočljivo takoj obiskati zdravnika – zlom metatarzalne kosti pogosto prepoznamo prepozno in ga diagnosticiramo šele mesece po poškodbi. Vendar sta zgodnja diagnoza in zdravljenje pomembna, da se stopalo lahko celi brez bolečin in da se ne razvije posttravmatska artroza.
Zlom metatarzalne kosti: vzroki in dejavniki tveganja
Drugi vzroki so manj pogosti: na primer, metatarzalni zlom se lahko izkaže za stresni zlom (zlom zaradi utrujenosti, zlom marša). To se zgodi zlasti pri ljudeh, ki svoja stopala intenzivno obremenjujejo, na primer z aerobiko, baletom ali plesom. Tekači tudi zelo pogosto utrpijo stresni zlom, če prehitro povečajo obremenitev pri treningu. Pri takšnem zlomu metatarzalne kosti zaradi preobremenitve se običajno zlomi druga do peta metatarzalna kost.
Pri metatarzalnem zlomu lahko poškodba prizadene različne dele, kar pogosto omogoča sklepanje o mehanizmu nesreče:
Zlom metatarzalne kosti: glave
Glave metatarzalnih kosti mejijo na prste. Če je metatarzalna kost zlomljena na tem področju, je običajno odgovorna neposredna sila. Vidno je skrajšanje, pogosto z aksialnim odklonom ali rotacijo. Če je poškodba posledica zagozditve stopala ali udarca v predmet, je lahko tudi metatarzofalangealni sklep izpahnjen.
Zlom metatarzalne kosti: subkapitalni
Cervikalni ali subkapitalni zlomi metatarzalnih kosti so pogosto premaknjeni, običajno proti podplatu ali vstran. Vzrok je običajno bočni strižni mehanizem ali poševna direktna sila.
Zlom metatarzalne kosti: golen
Zlom metatarzalne kosti: osnova
Zlom baze običajno nastane kot posledica neposredne sile. Pogosto je del zloma z Lisfrancovo dislokacijo (glejte spodaj).
Pri enostavnem zlomu metatarzalne kosti je običajno zlomljena baza pete metatarzalne kosti. Deli zloma se pogosto premaknejo, ko tetiva dolge fibularne mišice potegne zgornji kos kosti navzgor.
Metatarzalni zlom V: Avulzijski zlom
V peti metatarzalni kosti lahko nastane avulzijski zlom (avulzijski zlom). Običajno je posledica inverzijske travme, saj tetiva dolge fibularne mišice potegne peto metatarzalno kost in povzroči zlom na dnu. Avulzijski zlom se pogosto pojavi pri mlajših bolnikih kot posledica športne poškodbe in pri starejših bolnikih kot posledica padca.
Zlom metatarzalne kosti V: Jonesov zlom
Jonesov zlom lahko nastane tudi na peti metatarzalni kosti – zlom na prehodu med diafizo in metafizo: diafiza je kostno steblo, metafiza je ozek predel med kostnim steblom in koncem kosti (epifizo). Do Jonesovega zloma lahko pride na primer, če je stopalo zvito in se zvija pri hoji po prstih.
Zlom Lisfrancove dislokacije
Zlom metatarzalne kosti: pregledi in diagnoza
Ponesrečenci običajno utrpijo več različnih poškodb, zato je zlom metatarzalne kosti pogosto spregledan. Poškodbo stopala včasih odkrijejo le po naključju leta po nesreči. Prav zato se morate ob najmanjšem sumu na zlom metatarzalne kosti posvetovati z ortopedom in travmatologijo.
Zdravstvena zgodovina
Za diagnosticiranje zloma metatarzalne kosti vas bo zdravnik najprej vprašal o okoliščinah nesreče in vaši zdravstveni anamnezi. Možna vprašanja vključujejo:
- Kaj točno se je zgodilo v nesreči?
- Vas kaj boli?
- Ali se bolečina pojavi ob naporu?
- Ali ste že imeli simptome, preden ste si zlomili stopalo (npr. bolečino ali omejeno gibanje v predelu stopala)?
Zdravniški pregled
Takoj po nesreči lahko zlom metatarzalne kosti prepoznamo po jasni deformaciji. V kasnejši fazi pa lahko pogosto velika oteklina oteži diagnozo. Pri pregledu zdravnik poišče tudi morebitne spremljajoče poškodbe mehkih tkiv, živcev in tetiv stopala.
Slikovni postopki
Če rentgenski posnetki niso dovolj prepričljivi, bo zdravnik naročil tudi slikanje z magnetno resonanco (MRI, znano tudi kot slikanje z magnetno resonanco) in/ali računalniško tomografijo (CT) ali scintigrafijo (preiskava nuklearne medicine).
Zdravnik bo naročil tudi MRI, scintigrafijo in/ali rentgensko slikanje žil (angiografijo), če je zlom metatarzalne kosti posledica utrujenosti (stresni zlom) ali je posledica bolezni. Slednje je lahko v primeru kostnih tumorjev ali Charcotovega stopala (znano tudi kot diabetična nevropatska osteoartropatija, DNOAP).
V primeru zloma zaradi utrujenosti je diagnoza sprva pogosto težavna, ker ni vidna nobena zlomna vrzel. Šele kasneje, ko se kost odzove na zlom in nastane kalus (ki ga sestavlja novonastalo kostno tkivo), lahko zlom lokaliziramo. S pomočjo dodatne MRI slike stopala je možna zgodnejša diagnoza.
Zlom metatarzalne kosti: zdravljenje
Če je metatarzalna kost zlomljena, je cilj zdravljenja, da stopalo čim prej postane neboleče in spet popolnoma nosilno. To ne zahteva nujno operacije. Kirurški poseg je priporočljiv le, če je zlom zelo premaknjen.
Konzervativno zdravljenje metatarzalnih zlomov
Stopalo zato najprej stabiliziramo od zunaj s trdimi podplati, mehkim gipsom (podporni povoj) in trakovi. Mavec je treba nositi približno šest tednov. Odvisno od vrste zloma lahko stopalo obtežimo po približno štirih tednih. Zdravnik spremlja proces celjenja z rednimi rentgenskimi pregledi.
Pri metatarzalnem zlomu V v obliki avulzijskega zloma zadošča, da prizadeta oseba nosi tako imenovani stabilizacijski čevelj ali čvrst podplat čevlja, ki ščiti stopalo.
V primeru Jonesovega zloma z minimalnim zamikom je lahko stopalo na začetku imobilizirano za šest tednov v litem čevlju. Pacient lahko na stopalo prenese polno težo, saj je liti čevelj zelo stabilen, zgornji skočni sklep pa ostane prosto gibljiv. Po tem lahko stopalo opremimo z imobilizirajočimi povoji, dokler ni spet funkcionalno.
Večino stresnih zlomov je mogoče zdraviti konzervativno. Stopalo je treba imobilizirati v mavcu približno šest tednov.
Kirurško zdravljenje metatarzalnih zlomov
Če so fragmenti zloma preveč zamaknjeni, je potrebna operacija. Kostne fragmente poravnamo in stabiliziramo s pomočjo vijakov ali plošč. Operacija običajno zahteva le dva dni v bolnišnici. Redni rentgenski pregledi pokažejo, kdaj je stopalo spet lahko izpostavljeno povečani teži.
Če pride do zloma preostalih metatarzalnih kosti, kost poravnamo na zaprt način in jo fiksiramo pod kožo s tako imenovanimi Kirschnerjevimi žicami. Če kostnih fragmentov ni mogoče poravnati na ta način, je treba izvesti odprto operacijo. Ker prva metatarzalna kost predvsem stabilizira stopalo, jo je treba v primeru zloma posebej zgodaj in dobro učvrstiti.
Zlom Lisfrancove dislokacije
V primeru zloma Lisfrancovega sklepa je treba zlom naravnati odprto. Mesto zloma je običajno na dnu druge metatarzalne kosti. To je nato poravnano in opremljeno z dvema pletenima žicama s strani za stabilizacijo. Osnove metatarzalnih kosti se nato z vijaki pritrdijo na tarzalno kostno vrsto.
Če pride do hude poškodbe mehkega tkiva, se uporabi "zunanji fiksator". Schanzovi vijaki se vstavijo v prvo in četrto metatarzalno kost ter v tibialno diafizo.
Zlom metatarzalne kosti: potek bolezni in prognoza
Postopek celjenja zloma metatarzalne kosti se lahko zelo razlikuje. Trajanje in potek sta odvisna od vrste zloma. Pomembno vlogo ima tudi, ali je bilo poškodovano tudi mehko tkivo.
Zlom metatarzalne kosti: zapleti
V primeru zdrobljenega zloma ali če je zlomljenih več metatarzalnih kosti, ki jih ni bilo mogoče pravilno poravnati, se lahko razvijeta posttravmatsko razgibano stopalo in plosko stopalo.
Če je bil pri zlomu metatarzalne kosti poškodovan tudi hrustanec, se kljub dobremu zdravljenju lahko razvije osteoartritis. Pri Jonesovem zlomu lahko občasno pride do psevdoartroze, tj. kostni delci se ne zrastejo v celoti.
Pri odprtih zlomih se kot zaplet lahko razvije osteitis (vnetje kosti). Če metatarzalni zlom spremljajo zmečkanine, obstaja tudi tveganje kompartment sindroma.
